Molitveni nameni v septembru: odkriti vrednost tišine ter moliti za preganjane kristjane
in za mlade, ki iščejo zaposlitev
VATIKAN (nedelja, 1. september 2013, RV) – Da bi ljudje, ki se danes pogosto
izgubljajo v hrupu, ponovno odkrili vrednost tišine ter prisluhnili glasu Boga in
svojih bratov in sester. Tako se glasi splošni molitveni namen svetega očeta za
mesec september. V poslanici za 46. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja, potekal
je 20. maja letos, je Benedikt XVI. poudaril, da je tišina »bistven element komunikacije«,
saj brez nje ne pride do vsebinsko bogatih besed. »V tišini bolje slišimo in spoznavamo
sami sebe, razvijamo in poglabljamo misli, jasneje spoznamo, kaj bi radi povedali,
oziroma kaj pričakujemo od drugega, in se odločamo, kako se bomo izrazili. Ko molčimo,
omogočimo drugemu, da govori, da se izrazi, in tudi mi sami ne ostanemo brez primernega
soočenja, navezani le na svoje besede ali svoje ideje. Tako se odpira prostor medsebojnega
poslušanja, odpre se možnost za tesnejše medčloveške odnose. V tišini na primer lahko
razumemo posebne elemente komunikacije med tistimi, ki se ljubijo: kretnje, mimiko
in telo kot znamenja, ki razodevajo osebo. V tišini se oglašajo veselje, skrbi in
trpljenje; ravno v njej pridejo posebej močno do izraza. Iz tišine se torej razvije
še zahtevnejša komunikacija, ki zahteva občutljivost in sposobnost poslušanja, v katerih
se pogosto razodeneta obseg in bistvo odnosa.«
Misijonski molitveni
namen nas v septembru vabi k molitvi, da bi bili kristjani, ki v mnogih delih sveta
trpijo preganjanje, s svojim pričevanjem preroki Kristusove ljubezni.
»Žalostna je namreč ugotovitev, da vnekaterih delih sveta
ni mogoče svobodno izpovedovatiin izražati lastnega verskega prepričanja,
ne da bi s tem ogrožali svoje življenje in osebno svobodo,« kot zapiše Benedikt
XVI. v Poslanici za svetovni dan miru 2011. »V drugih krajih sveta so bolj skrite
in premetene oblike predsodkov in nasprotovanj vernikom in verskim simbolom. Kristjani
so danes tista verska skupnost, ki doživlja največ preganjanj zaradi
svoje vere. Mnogi vsak dan doživljajo napade in pogosto živijo v strahu zaradi iskanja
resnice, vere v Jezusa Kristusa in srčne prošnje, da se spoštuje njihova
verska svoboda. Omenjenih dogajanj ni mogoče sprejeti, saj predstavljajo napadna Boga in človekovo dostojanstvo, prav takoogrožajo varnost
in mir ter preprečujejo uresničenjepristnega in celovitega človeškega
razvoja.V verski svobodi se dejansko kaže specifičnostčloveške
osebe, ki preko nje lahko usmerja osebno in družbeno življenje k Bogu,
v čigar luči v polnosti prepoznavamo istovetnost, smisel in cilj osebe. Samovoljno
zanikanje ali omejevanje te svobode vodi do omejenega pogleda na človeškoosebo; zameglitev javne vloge vere pa rojeva krivičnodružbo,
ki ni v harmoniji z naravo človeškeosebe, to pa preprečuje uveljavitev
pristnega intrajnega miru v vsej človeški družini.«
Slovenski
molitveni namen je posvečen mladim: da bi mladi, ki končujejo šolanje, prišli
do zaželenega poklica, službe in zaslužka. Spomnimo na besede papeža Frančiška,
ki jih je namenil mladim med letošnjim svetovnim dnem mladih v Riu de Janeiru. »Dragi
mladi, h Kristusovemu križu prinesimo naše veselje, naše trpljenje, naše neuspehe.
Našli bomo odprto Srce, ki nas razume, nam odpušča, nas ljubi in nas prosi, da ponesemo
to isto ljubezen v svoje življenje, da ljubimo svoje brate in sestre s to isto
ljubeznijo. Jezus s svojim križem hodi po naši poti, da bi vzel nase naše strahove,
naše probleme, naše trpljenje, tudi tiste največje. V Kristusovem
križu je trpljenje, greh človeka, tudi naš greh; in on vse sprejema z odprtimi rokami,
si naloži na svoja ramena naše križe in nam pravi: Pogum! Ne nosite jih sami! Jaz
jih nosim z vami in jaz sem premagal smrt in sem prišel, da ti dam upanje,
da ti dam življenje. Dragi mladi, zaupajmo Jezusu, popolnoma se mu izročimo,
kajti on nikoli nikogar ne izda. Samo v Kristusu, mrtvem in vstalem, najdemo zveličanje
in odrešenje. Z njim zlo, trpljenje in smrt nimajo zadnje besede, kajti on
nam daje upanje in življenje: križ je iz orodja sovraštva, poraza in smrti spremenil
v znamenje ljubezni, zmage, zmagoslavja in življenja. Ni ne majhnega ne velikega križa
našega življenja, ki ga Gospod ne bi delil z nami.«