Msgr. Forte o prijateljstvu s kardinalom Martinijem
VATIKAN (petek, 30. avgust 2013, RV) – 31. avgusta lansko leto je pri 85 letih
umrl kardinal Carlo Maria Martini. Pokojni kardinal je bil jezuit, rektor Papeškega
bibličnega inštituta in Papeške univerze Gregoriana. Janez Pavel II. ga je leta 1979
imenoval za nadškofa Milana in na tem mestu je nato ostal vse do leta 2002. Poleg
tega je bil Martini slovit biblicist. Med njegovimi pobudami na pastoralnem področju
nam ostaja zlasti uvedba tako imenovane 'Šole Besede', kjer je laikom Sveto pismo
približal preko metode lectio divina.
O pokojnem kardinalu je tokrat za Radio
Vatikan spregovoril msgr. Bruno Forte, nadškof v mestu Chieti. Z Martinijem
ga je povezovalo 30 let dolgo prijateljstvo. »To je bilo prijateljstvo, ki se je
razvilo s časom preko tiste iste svobode, v želji, ki naju je globoko združevala,
da bi služila Kristusu in Cerkvi z veliko zavzetostjo.« To je bilo pravo prijateljstvo.
Nista si govorila stvari, da bi drug drugemu ugajala, ampak resnico. Msgr. Forte poudarja,
da je kardinal Martini vedno v vsem želel slišati resnico. To ju je včasih pripeljalo
tudi do različnih pogledov, a še vedno znotraj skupne težnje po služenju v ljubezni.
»S svoje strani lahko rečem, da sem od kardinala Martinija prejel ogromno:
od pričevanja vere do poznavanja Svetega pisma.«
Msgr. Forte v nadaljevanju
zatrjuje, da je bil pokojni zelo naklonjen Petrovemu nasledniku. Njegova želja po
prenovi se je navdihovala prav iz ljubezni do Cerkve in odločenosti za sodelovanje
s papeževo službo, da bi se le-ta lahko izrazila v svojem bogastvu. Bruno Forte se
je z Martinijem nazadnje srečal dan pred njegovo smrtjo, malo potem, ko je kardinal
daroval zadnjo sveto mašo v svojem življenju. Zaključil jo je z besedami »pojdite
v miru«. Te takrat izgovorjene besede so po Fortejevem mnenju ključ celotnega
Martinijevega življenja: »To je bilo evharistično življenje, življenje,
darovano v zahvalo in žrtev iz ljubezni do Boga.« Ob tisti priložnosti se mu je
nadškof Chietija zahvalil za vse darove, ki jih je prejel od Boga preko Martinija.
Nato sta skupaj zmolila očenaš, ki je za kardinala postal zadnji očenaš v življenju.
Kardinal
Martini je bil velik pričevalec Jezusa in zvesti učenec svetega Ignacija Loyolskega.
Duhovnost le-tega pa je v temelju vedno in v vsem ugajati Bogu. Pokojni sam jo je
nekoč povzel z idejo poklona. Pokloniti se Bogu pomeni biti vedno v njegovi navzočnosti,
zavedati se, da nas vedno gleda in varuje. Kardinal Martini, tako zaključuje msgr.
Forte, je imel globoko spoštovanje do Boga in vsakega bitja: »To globoko spoštovanje
pa se je izrazilo prav v pozornosti do prispevka, ki ga lahko da vsakdo, do
poslušanja drugega. Istočasno pa še do iskrenega, ponižnega in prepričljivega pričevanja
lastne identitete pred drugimi.«