Papež Frančišek ponovno pozval k ustavitvi vojne v Siriji ter med nagovorom vprašal
navzoče: Ste kristjani po 'etiketi' ali v resnici?
TRG SV. PETRA (nedelja, 25. avgust 2013, RV) – Papež Frančišek je danes na
21. nedeljo med letom z okna apostolske palače na trgu sv. Petra vodil opoldansko
molitev Angelovo češčenje. V nagovoru pred molitvijo je sveti oče spregovoril
o današnjem evangeliju in Jezusovih besedah: »Prizadevajte si, da vstopite skozi
ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli«
(Lk 13,24). Po molitvi in blagoslovu je sveti oče zaradi težkega stanja v Siriji ponovno
izrekel sledeči poziv: »Z veliko bolečino in zaskrbljenostjo še vedno spremljam
stanje v Siriji. Povečanje nasilja v bratomorni vojni, z vedno več pokolov
in grozodejnih dejanj, katerih fotografije smo lahko vsi v teh dneh videli,
me ponovno spodbuja, naj povzdignem glas, da se ustavi hrup orožja. Ni spopad,
ki ponuja pogled upanja za reševanje problemov, temveč sposobnost srečanja in dialoga.
Iz globine svojega srca bi želel pokazati svojo bližino z molitvijo in solidarnostjo
vsem žrtam tega spora in vsem tistim, ki trpijo, še posebej otroci ter povabil,
da imejte vedno živo upanje po miru. Mednarodno skupnost pozivam, naj pokaže
več občutljivosti do tega tragičnega stanja in naj vsa svoja prizadevanja usmiri v
to, da bo dragi sirski narod našel rešitev iz te vojne, ki seje uničenje in smrt.
Vsi skupaj molimo: Marija Kraljica miru, prosi za nas. Vsi skupaj: Marija Kraljica
miru, prosi za nas.«
Sveti oče je zbrane vernike, ki so napolnili trg sv.
Petra, nagovoril z besedami: »Dragi bratje in sestre, dober dan! Današnji evangelij
nas vabi k razmišljanju o tematiki zveličanja. Jezus se je vzpenjal iz Galileje proti
mestu Jeruzalem in med potjo se mu je nekdo, kot pripoveduje evangelist Luka, približal
in ga vprašal: 'Gospod, je malo teh, ki se bodo zveličali?' (Lk
13,23). Jezus ni odgovoril naravnost na vprašanje, saj ni pomembno koliko se jih bo
zveličalo, ampak je pomembno, katera pot vodi v zveličanje. Jezus je zato na vprašanje
odgovoril z besedami: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem
vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli« (Lk 13,24). Kaj je Jezus
hotel reči? Katera so vrata, skozi katera moramo vstopiti? In še, zakaj Jezus govori
o 'ozkih vratih'?
Podoba vrat se v evangeliju večkrat pojavi in nam
prikliče vrata hiše, domače ognjišče, kjer najdemo varnost, ljubezen, toplino. Jezus
nam pravi, da so tudi vrata, skozi katera se vstopi v Božjo družino, v toplino Božje
hiše, v občestvo z Njim. Ta vrata je Jezus sam (prim. Jn 10,9). On je vrata. On je
prehod za zveličanje. On nas vodi k Očetu. In vrata, ki je Jezus, niso nikoli zaprta,
ta vrata niso nikoli zaprta. Brez razlike, brez izključevanja, brez privilegijev so
vedno in za vse odprta. Saj, kot veste, Jezus nikogar ne izključuje. Kdo med vami,
bi mi morda rekel: 'Toda, oče, jaz sem zagotovo izključen, saj sem velik grešnik.
Storil sem toliko grdega, veliko grdega sem storil v življenju'. Ne, nisi izključen!
Ravno zaradi tega si njegov ljubeljenec, saj Jezus daje prednost grešniku, vedno,
da bi mu odpustil, ga ljubil. Jezus te čaka, da te objame, da ti odpusti. Ne boj se.
Čaka te. Premakni se, pogumno vstopi skozi njegova vrata. Vsi so povabljeni, da vstopijo
skozi ta vrata, da vstopijo skozi vrata vere, da vstopijo v njegovo življenje in da
omogočijo, da vstopi v naša življenja, ga preoblikuje, prenovi ter podari polno in
dolgotrajno veselje.
Dandanes gremo mimo številnih vrat, ki nas vabijo vstopiti
ter nam obljubljajo srečo, za katero ugotovimo, da je kratkotrajna, se sama izčrpa
in nima prihodnosti. Toda, vprašam vas: mi, skozi katera vrata hočemo vstopiti? In
komu bi odprli vrata svojega življenja? Z vso močjo hočem reči: ne bojmo se prestopiti
vrat vere v Jezusa, mu pustiti vedno bolj vstopiti v naše življenje, da bomo izšli
iz naših sebičnosti, zaprtosti, iz naše neobčutljivosti do drugih in bo Jezus razsvetlil
naše življenje. Saj Jezus razsvetljuje naše življenje z lučjo, ki več ne ugasne, saj
ni ognjemet, ni 'flash'! Ne, on je stalna luč, ki za vedno gori in nam daje mir. Taka
je luč, ki jo srečamo, če vstopimo skozi Jezusova vrata.
Gotovo, ta Jezusova
vrata so ozka, pa ne zato, da bi bila mučilnica. Ne zaradi tega! Temveč zato, ker
zahteva, da mu odpremo svoje srce in priznamo, da smo grešniki, potrebni njegovega
zveličanja, njegovega odpuščanja, njegove ljubezni, da v ponižnosti sprejmemo njegovo
usmiljenje in se mu pustimo prenoviti. Jezus v evangeliju pravi, da biti kristjan
ni samo 'etiketa'. Vprašam vas: ste kristjani po 'etiketi' ali v resnici?
Vsak naj si v sebi odgovori! Ne kristjani, nikoli kristjani, po 'etiketi'!
Kristjani v resnici, iz srca. Biti kristjan je, živeti in pričevati vero v molitvi,
z deli dejavne ljubezni, s spodbujanjem pravičnosti, z izvrševanjem dobrega. Skozi
ozka vrata, ki je Kristus, mora vstopiti vse naše življenje.
Devico Marijo,
Vrata nebeška, prosimo, naj nam pomaga prestopiti vrata vere in dovoliti, da njen
Sin preoblikuje naše bivanje, kakor je preoblikoval njeno, da bomo vsem prinašali
veselje evangelija.