Kardinal Tauran v Riminiju: Vera je sila, ki lahko zgradi mir
RIMINI (nedelja, 25. avgust 2013, RV) – Včeraj se je zaključil tradicionalni
Rimini meeting, ki je letos potekal pod geslom: Človek – izredno stanje. Tokrat
je bil dogodek na vrsti že 34., in sicer v organizaciji gibanja Občestvo in osvoboditev.
V petek popoldne je na srečanju sodeloval tudi kardinal Jean-Louis Tauran,
predsednik Papeškega sveta za medverski dialog. In sicer v okviru teme o verski svobodi.
Kardinal je udeležencem tako spregovoril o veri kot tisti sili, ki lahko zgradi mir.
Najprej
je spomnil na govor Benedikta XVI., ki ga je le-ta izrekel 9. januarja 2006. Članom
diplomatskega zbora, akreditiranega pri Svetem sedežu, je takratni papež poudaril
zmotnost terorizma z versko podlago. Pri tem gre namreč le zato, da se čisto resnico
Boga omeji z lastno slepoto in moralno sprevrženostjo. Kardinal Tauran je nato povzel,
da je verska svoboda v svojem temelju pravica. Je svoboda vzdrževanja osebnega odnosa
s transcendenco, izpovedovanja lastne vere v javnosti. Država mora na tem področju
zato biti nevtralna v pozitivnem smislu. Zagotavljati mora svobodo osebe in biti v
službi skupnega dobrega.
Verska svoboda, je nadaljeval kardinal Tauran, je
rezultat odločitve individualne zavesti. To pomeni, da je ni mogoče vsiliti od zunaj,
temveč le preko moči resnice same. Verovati ni zgolj osebna stvarnost, kajti vedno
se veruje znotraj neke skupnosti vernikov. Izbira določenega verstva je notranje dejanje.
Odločitev za sledenje določenemu verstvu pa nato zahteva zunanja dejanja, kot so obredi,
učenje ali širjenje nauka. Izbrati ali odločiti se za odnos z Bogom je, kot je dejal
kardinal Tauran, najpomembnejše dejanje, ki ga nekdo lahko izvrši. Pomeni namreč vstopiti
v »razmerje z Bogom« in to se mora nujno zgoditi brez zunanje prisile.
Predsednik
Papeškega sveta za medverski dialog je v Riminiju opozoril tudi na razliko med religijo
in sekto. Prva izraža razsežnost človekove odvisnosti od Boga, odnos med ustvarjenim
bitjem in Stvarnikom. V primeru sekte pa si človeško bitje domišlja, da obvladuje
nadnaravne sile in to v svojo korist.
V nadaljevanju je kardinal Tauran spodbudil
sodelovanje med državo in verskimi skupnostmi. Obstajati mora medsebojno zaupanje.
Obe naj bi bili namreč v službi iste osebe, ki je državljan in vernik ter ne državljan
ali vernik. Zato je potrebno spoštovati vrednote demokracije, sprejemati in varovati
temeljne elemente, ki so neločljivo povezani z vero, kot so na primer bogoslužni obredi,
svoboda združevanja in predlaganja svoje vere drugim.
Vera je sila, ki lahko
zgradi mir, je še navsezadnje poudaril kardinal. Kadar se verjame v edinstveno dostojanstvo
osebe, v njene neodtujljive pravice, v služenje drugemu kot načinu človekove rasti
– takrat se razume, kakšno vrednost predstavljajo skupnosti vernikov za gradnjo mirnega
sveta. Verniki so prednost, izvir za družbo. Kajti krepijo skupno dobro, vzgajajo
za bratstvo in solidarnost, dokazujejo, da razlike niso nevarnost, ampak bogastvo.
Imajo trezen stil življenja, ki uči, kako se izogniti sužnosti potrošništva. Verniki,
tako je zaključil kardinal Tauran, z doslednostjo opozarjajo na prednost etike pred
ideologijo, osebe pred stvarmi, razuma pred materijo.