Kardinal Braz de Aviz svetnim inštitutom v Španiji
ŠPANIJA (nedelja, 25. avgust 2013, RV) – Srečanje, zveličanje in
upanje. Tri kjučne besede, ki jih je kardinal Joao Braz de Aviz obrazložil članom
svetnih inštitutov pri njihovem delu nove evangelizacije. Prefekt Kongregacije za
ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega delovanja jim je spregovoril
v Madridu med dnevom formacije, ki ga je organizirala španska Konferenca svetnih ištitutov.
Kardinal
Braz de Aviz se je najprej ustavil ob pomembnosti izkušnje srečanja. »Kristjani
morajo biti možje in žene srečanja«. Morajo biti tisti, ki gredo proti bivanjskim
obrobjem, kjer koli ta pač so. A kako je to mogoče srečati nekoga, »ki misli drugače
od nas, brez da bi ga prisilili, da bi bil kakor mi in pri tem ne zanikali
naše pripadnosti?« Ravno tukaj se meri »temeljna drža oz. teren nove evangelizacije«,
zatrjuje kardinal Braz de Aviz.
To še posebej velja za države s krščansko tradicijo,
kjer »se soočajo z družbo in kulturo, ki več ne premišljuje o krščanskih
načelih. Vprašanje ostaja: kaj storiti? Zapreti se vase? Ustvariti krog s tistimi,
ki mislijo tako kot mi, druge pa pustiti zunaj? Ali še slabše, iti z njimi v boj?
Ali pa izstopiti iz naših varnih mest in iti nasproti drugim, brez da bi bili oboroženi
z našimi prepričanji, ki prihajajo iz vere?« Tukaj lahko svetni inštituti
prinesejo velik doprinesek. Kardinal braz de Aviz je člane svetnih inštitutov ponovno
spomnil na njihovo karizmo v svetu: »Posebnost vaše poklicanosti vam omogoča, da
nimate tiste vidnosti in misijona, ki jo imajo redovi in gibanja. Podoba vaše
poklicanosti je sol, ki se raztopi in da okus, kvas, ki se porazgubi, da da rast celotni
masi. Vaša poklicanost vas ponese med druge, brez da bi se od njih razlikovali. Tako
ne ustvarja razdalje, ki bi vas od njih ločevala. Da vam možnost, da ste z
njimi v iskanju rešitev na majhne in velike izzive tega časa. Člani svetnih inštitutov
so torej »bratje« prej kot pa »očetje ali učitelji«. Njihova poklicanost
je »živeti kot je živel Jezus. Skupaj z ljudmi in z nebeškim Očetom. In
kot ljudje, s katerimi je Gospod, ne pripadajo priviligiranim mestom, so preprosti
možje in žene, grešniki.«
Kardinal Braz de Aviz je nato spregovoril o
drugi besedi, na katere morajo biti pozorni svetni inštituti. To je zveličanje.
»Vesela novica, ki jo oznanjamo, je: Bog rešuje. Ne ubija, ne sodi, samo ljubi.«
Govoriti o Božji ljubezni pomeni »pripovedovati izkušnjo«. Ob tem je
kardinal Braz de Aviz svoj nagovor članom svetnih inštitutov usmeril v »pustiti se
biti ljubljen od Boga«. Poudaril je, da imamo kristjani pri tem veliko težav. Morda
zaradi naše »napačne ideje o Bogu. Češ da Bog ljubi samo popolne ljudi ali
da nas ljubi zaradi naših zaslug. Kajti to delamo takrat, ko v jedru svoje biti ne
priznamo naših grehov ali pa ne sprejmemo dejstva, da smo bitja, ki potrebujejo Boga
in druge«.»Pri tem tvegamo, da postajamo možje in žene, ki ne znajo sprejemati«,
še nadalje pojasnjuje kardinal Braz de Aviz. Ob tem spodbuja: »Če boste zmožni
živeti kot ustvarjena bitja, zmožni prositi za stvari, ki jih nimate in jih zmožni
sprejeti od Boga in od drugih, bodo tisti, ki vas bodo srečali, lahko vzpostavili
stik s svojo lastno resnico.«
Tretja beseda nagovora kardinala Braz de
Aviza članom svetnih inštitutov v Španiji je bila: upanje. »Upanje«,
pravi prefekt, »je Božji dar, ki je viden preko naših gest, besed, preko nas«.
Evangelizirati pomeni »pomagati današnjemu človeku 'izvleči ven' utišano
upanje. Toda ne v smislu lahkotnega optimizma, ampak s konkretno držo zaupanja
in predanosti«. Ravno v tem času negotovosti, obupa smo poklicani k upanju. V
času ekonomske krize je veliko ljudi, ki so izgubili delo. Prepoznamo jih po njihovih
žalostnih in ugasnjenih obrazih. »Ne pustite, da vam ukradejo upanje«, je spodbudil
kardinal Braz de Aviz, povzemajoč besede papeža Frančiška mladim.