V Rimu se pripravlja 184. generalni kapitelj reda avguštincev

RIM (sobota, 24. avgust 2013, RV) – Prihodnjo sredo, 28. avgusta, na praznik sv. Avguština, se bo v Rimu pričel 184. generalni kapitelj reda avguštincev.

Devetdeset kapitolarnih očetov, kakor zapovedujejo Konstitucije reda, se bo zbralo na patrističnem inštitutu Augustinianum. Zasedanje generalnega kapitlja namreč predstavlja »glavni dogodek življenja reda. Ta mora pričevati in jasno izpostaviti avguštinski duh in edinost duš in src. Kapitolarni očetje, ozaveščeni o njihovi veliki odgovornosti, bodo iskali skupno dobro reda«, je še zapisano v XX. poglavju avguštinskih Konstitucij.

Med zasedanjem bo predsednik kapitlja najprej naznanil zaključek mandata dosedanjega generalnega priorja. Ta bo predsedniku kapitlja predal žig reda kot znamenje zaključitve poslanstva. To bo predstavljalo začetek novih volitev.

Na plenarnih zborovanjih se bo pripravil program avguštinskega reda za naslednjih šest let. »Na teh zasedanjih se bodo kapitolarni očetje zavzemali za razvoj reda, za prenovo življenja redovnikov in za prilagajanje potrebam Cerkve in spremembam časa«, kakor piše v XXI. poglavju Konstitucij.

Pater Robert F. Prevost je 95. generalni prior reda avguštincev. Red se je začel ustanavljati 16. decembra 1243, ko je papež Inocenc IV. napisal bulo Incumbit nobis, v kateri je povabil številne puščavniške skupnosti, da bi se združile v en red, ki bi sledil pravilu in stilu življenja sv. Avguština. Leta 1244 so se puščavniki zbrali v Rimu na ustanovnem kapitlju. Tega je vodil kardinal Riccardo degli Annibaldi. Prvi prior reda avguštincev je bil pater Matteo. Ko je leta 1256 papež Aleksander IV. napisal bulo Licet Ecclesiae catholicae so avguštinskemu redu začele slediti tudi nekatere skupine puščavnikov, ki so prej sledile benediktinskemu pravilu. Redovniki sv. Avguština so trenutno prisotni v 50 državah po svetu.

O prihajajočem generalnem kapitlju prior reda, p. Prevost, pravi, da ima ta več nalog. Ker je red razširjen po celem svetu, bodo na zasedanju predstavljene vse situacije, v katerih se le-ta nahaja. Generalni kapitelj pa tudi ne bo šel mimo lika novega papeža. Pater Prevost poudarja, da nas sveti oče spominja, da Cerkev ne sme biti zaprta vase, ampak mora iti ven, se odpreti, iti na obrobja, iti nasproti drugim. V navih jim je, »ko sveti oče govori o misijonskem poslanstvu Cerkve, o solidarnosti do ubogih, o iskanju tistih, ki so zunaj Cerkve.« Vse to bodo po besedah avguštinskega priorja elementi, ki bodo del programa na generalnem zasedanju kapitlja.

Glede same situacije reda avguštincev je prior Prevost izpostavil Afriko, kjer se odpirajo novi samostani. Isto hočejo storiti še v Aziji in na Filipinih. Pomanjkanje poklicev imajo v Evropi, Združene države Amerike pa v zadnjih letih kažejo na znatno porast poklicev.

Po zaključku svojega drugega mandata prior reda avguštincev zatrjujeje, da so se v zadnjih letih redovniki iz vseh kontinentov med seboj bolje spoznali, se povezali in tako tudi začeli bolje sodelovati. O sami karizmi avguštincev pater Prevost pravi, da jih sv. Avguštin uči ljubiti Kristusa in Cerkev. Saj, »biti avguštinec pomeni biti del Cerkve.« Svoj razmišljanje o duhovnosti avguštincev pa prior reda ponovno sklene s svetim očetom, ki pogosto govori o pomembnosti dialoga. Pri tem pater Prevost upa, da avguštinski red in njihov stil življenja, doprinašata svoj delež k življenju Cerkve in družbe.

Audio: