Ameriške redovnice: pozitivno srečanje z vatikanskim delegatom
ZDA (torek, 20. avgust 2013, RV) – »Zasedanje, ki je dovolilo globoko in
jasno izmenjavo stališč« in tako boljše medsebojno razumevanje.
Tako v sporočilu za javnost pojasnjuje Konferenca predstojnic ženskih redov v ZDA
(Lcwr), ki je pretekli četrtek zaključila letno zasednje v Orlandu na Floridi. Na
zasedanju je bil tudi prisoten nadškof Seattla, J. Peter Sartain, apostolski delegat
Kongregacije za nauk vere, ki bdi nad delom ameriških redovnic.
Nadškof Sartain
od aprila lani, ko je Vatikan določil temeljit pregled delovanja Konference predstojnic
ženskih redov v ZDA, sodeluje pri reorganizaciji omenjenega združenja. Ta namreč
predstavlja 80 odstotkov redovnic v ZDA. V središču četrtkovega zasedanja, ki se je
odvijalo za zaprtimi vrati, je bila doktrinalna ocena, katere cilj je bil izpostaviti
»resne probleme«. Ti so nastali zaradi določenih stališč »radikalnega feminizma«,
ki so se porodila znotraj Konference predstojnic ženskih redov. Nesoglasja s Cerkvenim
učiteljstvom so nastala glede njihovega stališča do kontracepcije, splava, ženskega
duhovništva in pastoralnga pristopa do istospolno usmerjenih.
Sklep ocene,
katero je potrdil tudi papež Frančišek, obeta načrt reorganizacije ameriške Konference
predstojnic ženskih redov. Po več srečanjih v zadnjih mesecih, je letno zasednje omenjene
konference z apostolskim delegatom vatikanskega dikasterija potrdilo novo pozitivno
sodelovanje. Čutiti je klimo, ki je zmožna privesti do »rešitve problemov,na način
da bi ohranili integriteto Konference predstojnic ženskih redov in da bi to bilo v
dobrobit Cerkve.« Poleg doktrinalne ocene omenjene konference, se je 825 predstavnic
ženskih redov pogovarjalo tudi o razvoju vloge ameriških redovnic v spreminjajoči
se družbi; potrdile so sklep o nenasilju ter se dotaknile vprašanja glede novih tokov
migrantov.
Ob sklepu petdnevnega zasedanja v Orlandu na Floridi je bivša predsednica
Konference predstojnic ženskih redov v ZDA opisala poslanstvo posvečenih žena in
njihov odnos do Cerkve kot »tenkočutno delo tkanja« od krstne
poklicanosti do »biti ženska po evangeliju« in »javno pričevati za
evangeljske svete«.