Duhovne misli Benedikta XVI. za 20. nedeljo med letom
V evangeliju današnje nedelje je Jezusov izraz, ki vsakič pritegne našo pozornost,
a je potrebno, da ga prav razumemo. Medtem ko je na poti proti Jeruzalemu, kjer ga
čaka smrt na križu, Jezus zaupa svojim učencem sledeče: »Mislite, da sem prišel,
da bi prinesel mir na zemljo? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost. Odslej bo
namreč v eni hiši pet razdeljenih: trije proti dvema in dva proti trem; razdelili
se bodo: oče proti sinu in sin proti očetu; mati proti hčeri in hči proti materi;
tašča proti svoji snahi in snaha proti tašči« (Lk 12,51-53). Vsakdo, ki
vsaj malo pozna Kristusov evangelij ve, da je ta najodličnejše sporočilo miru. Apostol
Pavel piše, da je Jezus sam »naš mir« (Ef 2,14), ki je umrl in vstal, da bi
podrl zid sovraštva in vzpostavil Božje kraljestvo ljubezni, veselja in miru. Kako
torej razložiti te besede? Na kaj torej Gospod misli, ko pravi, da je prišel prinesti,
kot pravi sveti Luka 'razdeljenost' ali kot pravi sv. Matej 'meč'
(Mt 10,34)?
Ta Kristusov izraz pomeni, da mir, ki ga je on prinesel, ni preprosto
sinonim za odsotnost sporov. Nasprotno, Jezusov mir je sad nenehnega boja proti zlu.
Spopad, ki ga Jezus odločno podpira, ni proti ljudem ali človeški oblasti, temveč
proti Božjemu in človeškemu sovražniku, Satanu. Kdor se hoče upreti temu sovražniku
ter ostati zvest Bogu in dobremu, se bo neizogibno moral soočiti z nerazumevanjem,
včasih celo s pravim preganjanjem. Zato morajo vsi, ki nameravajo hoditi za Jezusom
ter si brezkompromisno prizadevati za resnico, vedeti, da bodo naleteli na nasprotovanja
in bodo zaradi tega postali znamenje razdeljenosti med ljudmi, celo znotraj lastne
družine. Ljubezen do staršev je namreč sveta zapoved, toda mora biti živeta na pristen
način in se ne sme nikoli postaviti nasproti Božji in Kristusovi ljubezni. Na ta način
kristjani v hoji za Gospodom Jezusom postanemo 'orodje njegovega miru', kot
se je v znanem izreku izrazil sv. Frančišek Asiški, in sicer ne nekega navideznega
miru brez osnove, temveč resničnega, ki ga vztrajno in pogumno iščemo v vsakodnevnem
prizadevanju tako, da z dobrim premagujemo zlo (prim. Rim 12,21) in s tem osebno plačamo
ceno za to. Devica Marija, Kraljica miru, je delila Sinov boj proti Zlu vse do mučeništva
svoje duše in ga bo delila z njim vse do konca časov. Prosimo za njeno materinsko
priprošnjo, naj nam pomaga, da bomo vedno pričevalci Kristusovega miru in da nikoli
ne popustimo zlu.
Benedikt XVI. je homilijo, ki jo je imel med mašo v Westminsterski
katedrali Predragocene Krvi našega Gospoda Jezusa Kristusa, zaključil z besedami:
»Dragi prijatelji, v tej katedrali Predragocene Krvi vas še enkrat povabim, da
glejmo na Kristusa, začetnika in dopolnitelja vere (prim. Heb 12,2). Prosim
vas, da se še bolj združite z Gospodom v soudeležnosti pri njegovi žrtvi na
križu in mu darujete to 'duhovno bogoslužje' (prim. Rim 12,1), ki objema vsak vidik
našega življenja in se izraža v prizadevanju za njegovo Kraljestvo. To vas prosim
zato, da bi se tako pridružili veliki množici vernikov v dolgi zgodovini te
dežele, pri ustvarjanju resnično človeka vredne družbe, ki bo vredna
najodličnejše tradicije vašega naroda.«