VATIKAN (četrtek, 8. avgust 2013, RV) – Cerkev, ki bi bila nenehno v misijonski
pripravljenosti: to je tisto, k čemur je papež Frančišek spodbudil člane koordinacijskega
odbora Sveta škofovskih konferenc Latinske Amerike in Karibov (Celam). Z njimi se
je srečal v Riu de Janeiru med svojim prvim mednarodnim apostolskim potovanjem. V
istem govoru je papež spregovoril tudi o skušnjavah Cerkve, na katere želimo danes
spomniti. Te skušnjave namreč lahko preprečijo cerkveno misijonsko delovanje. Čeprav
so bile besede namenjene konkretno Cerkvi v Latinski Ameriki, nagovarjajo tudi Cerkve
po drugih celinah. Odzvanjale so namreč že tudi v drugih papeževih nagovorih v prvih
petih mesecih njegovega pontifikata.
Papež Frančišek je torej najprej naštel
štiri skušnjave, ki predstavljajo ideologizacijo evangeljskega sporočila. Prva je
skušnjava omejevanja vere na sociološko razsežnost. To so kristjani, ki evangelij
razlagajo v skladu z različnimi ideologijami, od najbolj liberalistične do marksistične.
Vsaka ideološka razlaga, ne glede od kod izhaja, je ponarejanje evangelija. Tako je
papež zatrdil med eno izmed homilij med jutranjo mašo v Domu sv. Marte. Ideologi namreč
govorijo le z glavo, ne upoštevajo ljubezni in ne vedo ničesar o lepoti Boga.
Druga
skušnjava je psihološka ideologizacija. Ta srečanje z Jezusom skrči na dinamiko
spoznavanja samega sebe. Vera tako izgubi svojo duhovno razsežnost, saj išče le dobro
počutje psihe. V tem primeru v središču ni več Kristus, ampak lastna psiha, ki ni
zmožna iti ven iz sebe. To so po papeževih besedah kristjani brez Kristusovega križa.
S
tem povezana je tretja ali gnostična skušnjava. Ta prihaja v obliki predloga
vzvišene in od telesa precej ločene duhovnosti. Predlog sprejmejo tako imenovani razsvetljeni
katoličani, današnji dediči razsvetljenske kulture. Papež jih imenuje kristjani sateliti.
Zgradijo si Cerkev po lastnih merah in sledijo trenutni modi.
Zadnja ideološka
skušnjava je povezana s pelagianizmom. Ko se nekateri soočijo s slabim
v Cerkvi, iščejo samo delno rešitev in poskušajo obnoviti določeno že preseženo vedenje.
Pri tem pretirano težijo k »zanesljivosti« nauka. Poskušajo nadoknaditi izgubljeno
preteklost. Glede tega je papež Frančišek prav tako med eno izmed jutranjih homilij
v Domu sv. Marte dejal, da nam je Sveti Duh včasih v nadlego. In sicer zato, ker nas
premika, spodbuja k hoji, ker Cerkev potiska naprej. Ko pa se nekdo ne želi spremeniti
ali se celo želi vrniti nazaj, je po papeževih besedah trmoglavec.
V govoru
članom koordinacijskega odbora Sveta škofovskih konferenc Latinske Amerike in Karibov
je papež Frančišek poleg štirih ideoloških skušnjav omenil še tiste, ki so povezane
s tako imenovanim funkcionalizmom. Le-ta Cerkev ohromi. Pot vere spremeni v
vero, odvisno od časovne preglednice. Funkcionalistično pojmovanje ne dopušča skrivnosti,
temveč izpostavlja zgolj učinkovitost. Cerkveno stvarnost omeji na strukturo nekakšne
nevladne organizacije, pastoralo pa zgolj na organizacijski vidik. Tako štejejo le
viden rezultat in statistike, torej številke. Toda po besedah papeža Frančiška se
Bog nasprotno želi razodevati preko naših ubogih sredstev, saj On deluje prav preko
teh.
Kot zadnjo je papež latinskoameriškim škofom omenil še skušnjavo klerikalizma.
Gre za pojav, ki onemogoča rast laiške odgovornosti. Taka Cerkev zapade v nedejavnost.
Postane le »Cerkev varuška«, ki ne vzgaja in ne prebuja, ampak se z otrokom ukvarja
le, dokler ta ne zaspi. A papež Frančišek je poudaril, da je Cerkev mati, ki rojeva
otroke. Ti pa naj bi bili nato protagonisti, verniki, ki pogumno in navdušeno oznanjajo
evangelij po celem svetu.