Papež Frančišek o skušnjavah Cerkve

VATIKAN (četrtek, 8. avgust 2013, RV) – Cerkev, ki bi bila nenehno v misijonski pripravljenosti: to je tisto, k čemur je papež Frančišek spodbudil člane koordinacijskega odbora Sveta škofovskih konferenc Latinske Amerike in Karibov (Celam). Z njimi se je srečal v Riu de Janeiru med svojim prvim mednarodnim apostolskim potovanjem. V istem govoru je papež spregovoril tudi o skušnjavah Cerkve, na katere želimo danes spomniti. Te skušnjave namreč lahko preprečijo cerkveno misijonsko delovanje. Čeprav so bile besede namenjene konkretno Cerkvi v Latinski Ameriki, nagovarjajo tudi Cerkve po drugih celinah. Odzvanjale so namreč že tudi v drugih papeževih nagovorih v prvih petih mesecih njegovega pontifikata.

Papež Frančišek je torej najprej naštel štiri skušnjave, ki predstavljajo ideologizacijo evangeljskega sporočila. Prva je skušnjava omejevanja vere na sociološko razsežnost. To so kristjani, ki evangelij razlagajo v skladu z različnimi ideologijami, od najbolj liberalistične do marksistične. Vsaka ideološka razlaga, ne glede od kod izhaja, je ponarejanje evangelija. Tako je papež zatrdil med eno izmed homilij med jutranjo mašo v Domu sv. Marte. Ideologi namreč govorijo le z glavo, ne upoštevajo ljubezni in ne vedo ničesar o lepoti Boga.

Druga skušnjava je psihološka ideologizacija. Ta srečanje z Jezusom skrči na dinamiko spoznavanja samega sebe. Vera tako izgubi svojo duhovno razsežnost, saj išče le dobro počutje psihe. V tem primeru v središču ni več Kristus, ampak lastna psiha, ki ni zmožna iti ven iz sebe. To so po papeževih besedah kristjani brez Kristusovega križa.

S tem povezana je tretja ali gnostična skušnjava. Ta prihaja v obliki predloga vzvišene in od telesa precej ločene duhovnosti. Predlog sprejmejo tako imenovani razsvetljeni katoličani, današnji dediči razsvetljenske kulture. Papež jih imenuje kristjani sateliti. Zgradijo si Cerkev po lastnih merah in sledijo trenutni modi.

Zadnja ideološka skušnjava je povezana s pelagianizmom. Ko se nekateri soočijo s slabim v Cerkvi, iščejo samo delno rešitev in poskušajo obnoviti določeno že preseženo vedenje. Pri tem pretirano težijo k »zanesljivosti« nauka. Poskušajo nadoknaditi izgubljeno preteklost. Glede tega je papež Frančišek prav tako med eno izmed jutranjih homilij v Domu sv. Marte dejal, da nam je Sveti Duh včasih v nadlego. In sicer zato, ker nas premika, spodbuja k hoji, ker Cerkev potiska naprej. Ko pa se nekdo ne želi spremeniti ali se celo želi vrniti nazaj, je po papeževih besedah trmoglavec.

V govoru članom koordinacijskega odbora Sveta škofovskih konferenc Latinske Amerike in Karibov je papež Frančišek poleg štirih ideoloških skušnjav omenil še tiste, ki so povezane s tako imenovanim funkcionalizmom. Le-ta Cerkev ohromi. Pot vere spremeni v vero, odvisno od časovne preglednice. Funkcionalistično pojmovanje ne dopušča skrivnosti, temveč izpostavlja zgolj učinkovitost. Cerkveno stvarnost omeji na strukturo nekakšne nevladne organizacije, pastoralo pa zgolj na organizacijski vidik. Tako štejejo le viden rezultat in statistike, torej številke. Toda po besedah papeža Frančiška se Bog nasprotno želi razodevati preko naših ubogih sredstev, saj On deluje prav preko teh.

Kot zadnjo je papež latinskoameriškim škofom omenil še skušnjavo klerikalizma. Gre za pojav, ki onemogoča rast laiške odgovornosti. Taka Cerkev zapade v nedejavnost. Postane le »Cerkev varuška«, ki ne vzgaja in ne prebuja, ampak se z otrokom ukvarja le, dokler ta ne zaspi. A papež Frančišek je poudaril, da je Cerkev mati, ki rojeva otroke. Ti pa naj bi bili nato protagonisti, verniki, ki pogumno in navdušeno oznanjajo evangelij po celem svetu.

Audio: