Hirošima: Kardinal Turkson daroval mašo za mir

HIROŠIMA (ponedeljek, 5. avgust 2013, RV) – Vstali Kristus je primer, kako se nasilje z mirom lahko preoblikuje in kako se v svet prinese veselje. Ta podoba je bila izhodišče pridige med mašo, ki jo je kardinal Peter Turkson daroval dopoldne v Hirošimi na Japonskem. Predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir je na obisku v državi od danes pa do 9. avgusta. In sicer ob obletnici napadov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, ki sta se zgodila 6. in 9. avgusta leta 1945. Japonska škofovska konferenca je z namenom spomniti se na takratne žrtve dala pobudo za dogodek, ki poteka pod geslom »Deset dni za mir«.

Med mašo za mir v katedrali Hirošime se je kardinal Turkson danes tako zaustavil ob odlomku iz Janezovega evangelija, ki pripoveduje o srečanju Vstalega Kristusa z učenci. Ko se je Jezus prikazal učencem, je poudaril kardinal, je »njihove bojazni pognal v beg s pozdravom miru«. Tako bojazni, povezane s tem, da so zapustili svojega Gospoda, kot tudi njihov strah pred Judi, zaradi katerega so se zaprli v hišo. Jezus učence ni spomnil na njihovo izdajo. Ni prišel poravnat računov z njimi. Nasprotno, podari jim mir, ki prekrije njihove napake in jih spravi z Gospodom. Kardinal je nadaljeval, da so učenci nato prav zahvaljujoč tistemu pozdravu miru poslani, da gredo z darom Svetega Duha oznanjat kot služabniki »odpuščanja in sprave«.

Ko se je Vstali prikazal pred svojimi učenci, jim je pokazal svoje dlani in stran. Tako je potrdil dejstvo, da je njegovo vstalo telo identično tistemu, ki je bilo križano. Telo, ki je utrpelo človeško krutost in nasilje je isto telo, ki je vstalo in bilo poveličano, je razložil predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir. Vendar pa so na vstalem telesu posledice nasilja in smrti spremenjene. V Vstalem Jezusu se človeško nasilje preoblikuje in to učencem prinese veselje. Učenci so torej poslani oznanjat, ko najprej sami doživijo izkušnjo dejanske navzočnosti Vstalega. Le-ta pa je izvir miru, ki prinaša odpuščanje ter spravo in s tem tudi veselje.

Kardinal je vernikom, zbranim pri sveti maši za mir v Hirošimi, zato zaželel, da bi »znali hoditi v luči Gospodovega nauka« in bi tako postali »služabniki sprave in miru«. Zbrali so se namreč skupaj s svojimi skrbmi, strahovi, z očitki vesti, bolečinami in trpljenjem – tako kot učenci. A obenem so prišli tudi kot romarji, v želji, da bi jih Gospod poučil o svojem nauku. Pri maši so tako po kardinalovih besedah skupaj obhajali navzočnost vstalega Gospoda. In ta jih je sprejel v svojem miru, odpuščanju in spravi; vdihnil jim je svojega Duha, ki jih bo preoblikoval, tako kot bi oblikoval »krhke lončene posode«.

Audio: