Papež na brazilski televiziji TV Globo: Pot je v poslušanju
RIO DE JANEIRO (sreda, 31. julij 2013, RV) – Papež je v nedeljo, ob sklepu
svetovnega dneva mladih v Riu de Janeiru, imel intervju na brazilski televiziji TV
Globo. Tako kot že večkrat, je tudi ob tej priložnosti poudaril, da je v Braziliji
doživel topel sprejem. Čeprav ob njegovem prihodu ni bilo zadostno poskrbljeno za
varnost, je dejal, da se ni bal. Še pred odhodom si je ogledal papamobil, ki naj bi
bil poslan v Brazilijo. Bil je povsem zastekljen. Po besedah papeža Frančiška pa se
ne sme priti na obisk v »stekleni hiši«, sploh ne k prijateljem, k nekomu,
ki ga imaš rad. Zgolj polovična komunikacija ni dobra. Ob tem je papež izrazil svojo
hvaležnost vsem, ki so skrbeli za njegovo varnost, tako z vatikanske kot brazilske
strani. Zaveda se namreč, da je sam nekoliko nediscipliniran na tem področju, vendar
ne, ker bi se obnašal kot neposlušen otrok, temveč ker je prišel na obisk k ljudem
in bi se jih rad tudi dotaknil.
V nadaljevanju je papež Frančišek izpostavil
bistveni pomen bližine Cerkve. Cerkev je mati. Matere pa »ne poznamo le preko korespondence«.
Mati »nas ljubkuje, se nas dotika, nas poljubi, nas ljubi«. Kadar si da Cerkev
opravka s tisoč stvarmi, zanemari pa to bližino in komunicira le preko dokumentov,
postane kot mati, ki s svojim otrokom komunicira le preko pisem, tako je poudaril
papež Frančišek in dodal, da želi Cerkev, ki je blizu. Nato se je dotaknil vprašanja
preprostosti. Sam je kot škof duhovnikom vedno priporočal, da imajo avto, saj ga za
delo na župniji potrebujejo, vendar pa gotovo ne potrebujejo zadnjega modela. Ljudi
prizadene, kadar so posvečene osebe navezane na denar. Kar pa zadeva papeževo odločitev,
da bo stanoval v Domu sv. Marte, po njegovih besedah razlog za to ni preprostost.
Papeževo stanovanje v apostolski palači namreč ni razkošno. Gre le zato, da Frančišek
ne more živeti sam, potrebuje prisotnost drugih oseb, kar mu je v Domu sv. Marte omogočeno.
Če bi moral živeti v samoti, se je pošalil, bi »zapravil preveč denarja za psihiatre«.
Eno
izmed vprašanj se je nanašalo na bližnjo kanonizacijo papežev Janeza XXIII. in Janeza
Pavla II. Frančišek je pojasnil, da gre za dva »velika moža Cerkve«, katerih
zgleda se med seboj dopolnjujeta. Oba sta pričevala o prenovi Cerkve in obenem znala
ohranjati tradicijo. Oba sta odprla vrata v prihodnost. Janez XXIII. je začel koncil,
za katerega je papež dejal, da smo sedaj na polovici udejanjanja njegovih sklepov.
Janez Pavel II. pa je bil misijonar, ki je obkrožil svet, da bi razširil sporočilo
Cerkve.
V pogovoru na brazilski televiziji TV Globo se je papež Frančišek
zaustavil tudi ob mladih in sporočilu, ki bi jim ga želel zapustiti. Mladi nosijo
v sebi utopije. Utopija pa ni vedno negativna, je dejal papež. Pomeni namreč »dihati
in gledati naprej«. Mlad človek res nima še veliko življenjskih izkušenj, a tiste,
ki jih imajo, pogosto prav le-te zaustavljajo. Mladi imajo več energije, da branijo
svoje ideale. V svojem bistvu so nekonformisti. Zato jih je po papeževih besedah nujno
poslušati, jim dati sredstva, da se lahko izrazijo in se prepričati, da ne bodo manipulirani.
V družini, kjer starši ne poslušajo svojega otroka, ga osamijo. Tako v njegovi duši
vzbudijo žalost in tudi ne izkusijo izmenjave, ki bi obogatila njih same. Bogastvo
imajo vedno, četudi če še nimajo izkušenj. Pot je torej v poslušanju, je ponovil papež
Frančišek.
Treba je spodbujati »kulturo srečanja«. In sicer po celem
svetu, tako da bo vsakdo začutil potrebo človeštva po etičnih vrednotah. Menim, je
nadaljeval papež, da je pomembno, da vsi delamo za druge in da omejimo egoizem. Prav
to delo za druge, utemeljeno na vrednotah lastne vere, je »točka srečanja«.
Če je nekje otrok, ki je lačen in nima možnosti za izobrazbo, mu je eno in drugo treba
zagotoviti. Ni pa pomembno, je poudaril papež, ali to storijo katoličani, protestanti,
pravoslavni ali judje. Potrebe so danes tako velike, da se ne moremo več prepirati
med seboj in pri tem zanemarjati trpljenje drugih. Potrebno je iti ven iz sebe, da
bi rešili velike svetovne probleme. In nima smisla govoriti o teologiji, je sklenil
papež Frančišek, če nimamo te sposobnosti iti ven in pomagati bližnjemu.