Molitveno bdenje na Copacabani: Ste graditelji lepše Cerkve in boljšega sveta!

RIO DE JANEIRO (nedelja, 28. julij 2013, RV) – »Dragi mladi, ne pozabite: ste polje vere! Ste Kristusovi atleti! Ste graditelji lepše Cerkve in boljšega sveta.« Te besede je papež Frančišek namenil mladim med včerajšnjim molitvenim bdenjem, ki je bilo eden izmed osrednjih dogodkov svetovnega dneva mladih. Okoli papeža se je zbralo več kot dva milijona oseb. Program je bil sestavljen iz besednega bogoslužja, procesije z Najsvetejšim in evharističnega češčenja. Nekaj mladih je podalo pretresljiva pričevanja o veri in svojem spreobrnjenju. Uprizorili so tudi, kako je sv. Frančišek Asiški hotel zgraditi cerkev. Na koncu programa so le-to nato razstavili in njene kose odnesli v različne smeri. Na ta način so prikazali geslo 28. svetovnega dneva mladih v Riu de Janeiru: Pojdite in naredite vse narode za moje učence.

Dogodek naj bi sicer potekal v Guaratibi, na zemljišču, ki so ga poimenovali Campus Fidei ali Polje vere, vendar pa je bil zaradi slabega vremena prestavljen na obalo Copacabana. Na to spremembo v programu je v svojem nagovoru mladim spomnil tudi papež.

Polje vere
Začel je namreč z zgodbo o sv. Frančišku Asiškem in kako mu je Jezusov glas, ko je stal pred Križanim, naročil, naj popravi njegovo hišo. Mladi Frančišek je odgovoril s pripravljenostjo in velikodušnostjo. Tako se je sčasoma tudi zavedel, da ni šlo za popravljanje zgradbe, narejene iz kamnov, ampak da je šlo za to, kar naj bi prispeval za življenje Cerkve: torej za služenje Cerkvi, ljubezen do nje in prizadevanje, da bi vse bolj odsevala Kristusovo obličje. »Tudi danes Gospod potrebuje mlade za svojo Cerkev.« Kliče in vabi, da bi hodili za njim in bili misijonarji. O tem, kako se to dogaja, pa se po papeževih besedah lahko naučimo tudi iz tega, kar se je zgodilo zadnje dni. Molitveno bdenje je bilo potrebno prestaviti s kraja, ki se imenuje Campus Fidei. Morda pa je Gospod hotel pokazati, da resnično polje vere ni nek geografski prostor, ampak smo mi sami, tako se je vprašal papež Frančišek. Biti učenci in misijonarji zares pomeni prepoznati, da smo polje vere v Boga. Izhajajoč iz te podobe polja vere je papež nato spregovoril o treh drugih podobah, ki pomagajo bolje razumeti, kaj pomeni biti učenec in misijonar.

Polje kot kraj, kjer se seje
Prva podoba je polje kot kraj, kjer se seje. Papež Frančišek je spomnil na znano priliko o sejalcu. Jezus sam razloži njen pomen: seme je Božja beseda, ki je vsajena v naša srca. On prosi, da bi vstopil v življenje s svojo Besedo in svojo navzočnostjo. In prav takrat, ko sprejmemo Božjo besedo, postanemo Campus Fidei. Pustite torej, da Kristus in njegova Beseda vstopita v vaša življenja, da vzkalita in rasteta, tako je papež Frančišek spodbudil mlade. »Morda smo včasih kot pot: Gospoda poslušamo, toda v življenju se ne spremeni nič, saj dopuščamo, da nas zmedejo številni površinski klici, ki jim prisluhnemo.« Drugič smo lahko kot kamnita tla: Jezusa sprejmemo z navdušenjem, vendar pa smo nestanovitni in ko se soočimo s težavami, nimamo poguma iti proti toku. Ali pa smo kot zemljišče s trnjem: stvari in negativne strasti v nas zadušijo Gospodove besede. Papež Frančišek je nato izrazil prepričanje, da mladi, ki so se zbrali v Riu de Janeiru, želijo biti dobra zemlja. Ne želijo biti kristjani le za določen čas ali le na zunaj. »Vem, da stavite visoko, na dokončne odločitve, ki imajo poln smisel.«

Polje kot kraj treninga
Papež je nato spregovoril o drugi podobi: to je polje kot kraj treninga. »Jezus nas kliče, da hodimo za njim celo življenje, kliče nas, da bi bili njegovi učenci, da bi 'igrali v njegovi ekipi'.« Tako v Braziliji kot v mnogih drugih državah je nogomet nekakšna narodna strast, je nadaljeval papež Frančišek. Igralec, ki je del določene ekipe, mora veliko trenirati. Enako je tudi v življenju Gospodovih učencev. Le da nam Jezus ponuja nekaj, kar prekaša celo svetovni pokal. »Ponuja nam možnost rodovitnega in srečnega življenja ter tudi prihodnost z njim, ki ne bo imela konca, večno življenje.« Vendar pa od nas zahteva, da treniramo, da bi »bili v formi« in se neustrašno soočali z vsemi življenjskimi situacijami ter da pričujemo o svoji veri. In sicer preko dialoga z njim: to je preko molitve, pogovora z Jezusom, ki vedno posluša, kadar naredimo nekaj dobrega in kadar naredimo nekaj slabega. Treniramo pa tudi preko zakramentov in bratske ljubezni, preko poslušanja, razumevanja, odpuščanja, sprejemanja ter preko pomoči vsem osebam, brez izključevanja in odrivanja na rob. Kot je povzel papež, molitev, zakramenti in pomoč drugemu torej predstavljajo trening hoje za Jezusom.

Polje kot gradbišče
»Polje kot gradbišče.« To pa je še tretja podoba, na katero je opozoril papež Frančišek. Kadar je prizadevanje nekoga, da živi kot kristjan, tako veliko, da se »začne potiti«, izkusi nekaj velikega: da ni več sam, da je del družine, ki hodi po isti poti. Papež je mlade spodbudil, naj bodo graditelji Cerkve, naj bodo njeni protagonisti. Sveti Peter je govoril o živih kamnih, ki gradijo duhovno stavbo. Tudi prostor, na katerem je potekalo molitveno bdenje, je imel obliko cerkve, sestavljene iz živih kamnov. Vsi smo živi kamni, je dejal papež Frančišek. Če manjka le en košček zgradbe, v hišo ob deževju začne teči voda. »Vsak živi košček mora varovati edinost in varnost Cerkve. Ne sme graditi samo majhne kapele, v katero lahko vstopi le skupinica oseb.« Živeča Cerkev mora biti tako velika, da lahko sprejme celo človeštvo. Zato Jezus pravi: »Pojdite in naredite vse narode za moje učence.«

Mlado srce želi graditi boljši svet, je zatrdil Frančišek. Zato je tudi toliko mladih šlo na ulice in izrazilo željo po družbi, ki bi bila pravična in bratska. To so mladi, ki hočejo biti protagonisti spremembe. »Vi ste tisti, ki imate prihodnost. Preko vas vstopa prihodnost v svet. Tudi vas prosim, da ste protagonisti te spremembe. Še naprej premagujte apatijo in ponujajte krščanski odgovor na družbene in politične skrbi, prisotne v svetu.« Tako je papež Frančišek spodbudil mlade in jih tudi opozoril, naj ne samo stojijo pred oknom življenja. Ob vprašanju, kako začeti graditi pravičnejšo družbo, pa je spomnil na mati Terezijo, ki je nekoč odgovorila, da je treba začeti »iz tebe in iz mene«.

Audio: