RIO DE JANEIRO (sobota, 27. julij 2013, RV) – Papež Frančišek se je danes v
mestnem gledališču Ria de Janeira srečal z brazilskimi politiki in diplomati, predstavniki
civilne družbe, podjetništva, kulture in večjih verskih skupnosti. V govoru jim je
spregovoril o dinamični izvirnosti, ki zaznamuje brazilsko kulturo, o družbeni
odgovornosti, nujni za prihodnost, in o konstruktivnem dialogu, ki služi za soočanje
s sedanjostjo. To so trije izrazi pogleda v prihodnost, ki mora biti miren, veder
in moder.
Brazilska kultura ima po papeževih besedah izjemno sposobnost integriranja
različnih elementov. Enotno čutenje celotnega naroda, temelji njegove miselnosti in
ustvarjalnosti, osnovna načela življenja, merila presojanja in prioritete ter pravila
delovanja slonijo na celostnem pogledu na človeško osebo. Tak pogled na človeka in
življenje, ki je lasten brazilskemu narodu, v veliki meri izhaja iz življenjskega
soka evangelija. Gre za bogastvo. Papež Frančišek je poudaril, da ta življenjski sok
lahko prinese rodovitnost kulturnemu razvoju, ki je zvest brazilski kulturi in ki
gradi prihodnost, boljšo za vse. Krščanski način spodbujanja skupnega dobrega in veselja
do življenja je namreč omogočanje širjenja celostne humanizacije in kulture srečanja
ter odnosov. Tu pa se srečujeta tudi vera in razum, verska razsežnost in vidiki človeške
kulture kot so umetnost, znanost, delo ali literatura. »Krščanstvo združuje transcendenco
in učlovečenje; pri soočanju z razočaranjem in skeptičnostjo, ki lahko preplavita
srca in se širita po ulicah, ima krščanstvo vedno sposobnost poživljanja
misli in življenja.«
Drugi vidik, ki ga je omenil papež, je družbena
odgovornost. Prihodnost od nas zahteva human pogled na ekonomijo in politiko,
ki bi vedno bolje omogočala sodelovanje naroda, ki bi se izogibala elitizmu in bi
izkoreninila revščino. Tisti, ki so na vodilnih položajih, si morajo postaviti zelo
konkretne cilje in nato najti sredstva, s katerimi bi jih dosegli. Papež Frančišek
je pri tem opozoril na nevarnost razočaranja, grenkobe in ravnodušnosti, kadar se
le-to ne zgodi. Zato je potrebno vedno ohranjati živo upanje. Zlo v neki družbi se
premaga z vodenjem, ki izhaja iz osebne odgovornosti in zanimanja za skupno dobro.
Odgovornost zahteva razumevanje širše stvarnosti, odločitve v sedanjem trenutku, a
s pogledom, ki je že usmerjen v prihodnost. »Kdor ravna odgovorno, svoje delovanje
postavlja pred pravice drugih in pred Božjo sodbo.«
Papež Frančišek je
nazadnje poudaril še konstruktivni dialog, ki je vedno na voljo kot možnost
med egoistično ravnodušnostjo in nasilnim protestom. »Država se razvija, kadar
so med seboj v konstruktivnem dialogu njena različna kulturna bogastva: ljudska,
univerzitetna, mladinska, umetniška in tehnološka kultura, ekonomska in družinska
kultura ter kultura medijev.« Nemogoče si je predstavljati prihodnost brez tehtnega
prispevka moralnih sil. Temeljnega pomena pa je tudi prispevek velikih verskih tradicij,
kot je poudaril papež. Le-te igrajo vlogo kvasa v družbenem življenju. Za miroljubno
sobivanje različnih verstev pa je dobra laičnost države, ki spoštuje prisotnost verskega
dejavnika v družbi in njegovih konkretnih izrazov. Dialog je edini način, ki omogoča
napredovanje osebe ali družbe, je sklenil papež. Drugi ima namreč vedno nekaj, kar
mi lahko da, če se mu le znamo približati z odprto držo brez predsodkov.