Papež v bolnišnici sv. Frančiška: Vaša pot je dolga in naporna. Z zaupanjem zrite pred sebe. Ne dovolite si ukrasti upanja!

RIO DE JANEIRO (četrtek, 25. julij 2013, RV) – Papež Frančišek je včeraj zvečer ob 18.30 po lokalnem času v Riu de Janeiru obiskal bolnišnico sv. Frančiška Asiškega in jo imenoval »posebno svetišče trpljenja«. V njej se namreč zdravijo odvisniki od drog in alkohola. Sveti oče je vsakega osebno pozdravil, ga nagovoril in tudi objel, kajti »naučiti se moramo objemati tistega, ki je v stiski«, kot je nato povedal v nagovoru.

Najprej jim je spregovoril o sv. Frančišku Asiškem, ki je zapustil bogastvo in udobje, da bi postal ubog med ubogimi. Spoznal je, da stvari in idoli tega sveta ne predstavljajo pravega bogastva in ne dajejo pravega veselja, ampak je to le hoja za Kristusom in služenje drugim. Vse to se je v Frančiškovem življenju konkretiziralo, ko je objel gobavca. V vsakem bratu in sestri, ki je v težavah, objamemo trpeče Kristusovo meso. »Danes, na tem kraju boja proti odvisnosti, bi želel objeti vsakega in vsako med vami, ki ste Kristusovo meso, in prositi Boga, naj napolni s smislom in trdnim upanjem vašo pot in tudi mojo,« je dejal papež Frančišek mladih, ki se zdravijo od odvisnosti.

Vsi se moramo naučiti objemati tistega, ki je v stiski, je nadaljeval. Veliko je razmer v Braziliji in po svetu, ki zahtevajo pozornost, skrb in ljubezen, kot je to tudi boj proti kemični odvisnosti. V naših družbah namreč pogosto prevlada egoizem. Veliko je tako imenovane 'trgovine smrti', ki sledi logiki oblasti in denarja za vsako ceno. Trgovina z drogo, ki spodbuja nasilje in seje trpljenje in smrt, terja pogumno dejanje s strani celotne družbe, je poudaril papež. S svobodno uporabo drog, do česar prihaja v različnih delih Latinske Amerike, se razširjenost in vpliv kemične odvisnosti ne bosta zmanjšala. K problemom, ki so izvor uporabe drog, je po papeževih besedah treba pristopiti s pospeševanjem večje pravičnosti, vzgajanjem mladih za vrednote, ki gradijo skupno življenje, spremljanjem oseb v stiski in prinašanjem upanja v prihodnost. Vsi potrebujemo zrenje v višine z očmi Kristusove ljubezni, naučiti se objemati tistega, ki je v stiski, da bi izrazili bližino, naklonjenost in ljubezen.

A objem ni dovolj, je nadaljeval Frančišek. Ponudimo roko tistemu, ki je v težavah, ki je padel v temo obupa in mu recimo: Lahno ponovno vstaneš, lahko se ponovno povzpneš; težko je, a je mogoče, če le to hočeš. »Dragi prijatelji,« so bile Frančiškove besede, »rad bi povedal vsakemu med vami, predvsem pa mnogim tistim, ki niso imeli poguma stopiti na vašo pot: Ti si protagonist vzpona; to je nujni pogoj! Našel boš iztegnjeno roko tistega, ki ti želi pomagati, a nihče se ne more vzpeti namesto tebe. Nikoli niste sami! Cerkev in mnoge osebe so vam blizu. Z zaupanjem zrite pred sebe. Vaša pot je dolga in naporna, a glejte naprej, kjer je gotova prihodnost, ki je postavljena v drugačno perspektivo kot pa iluzorni predlogi idolov tega sveta in ki daje nov zagon in novo moč vsakdanjemu življenju. Ne dovolite si ukrasti upanja! Ne kradimo upanja, postanimo prinašalci upanja!«

Papež je spomnil na prispodobo o usmiljenem Samarijanu. Govori o človeku, ki so ga napadli razbojniki in ga skoraj mrtvega pustili ob poti. Ljudje hodijo mimo, pogledajo in se ne zaustavijo, brezbrižno nadaljujejo pot. To ni njihova stvar. Koliko krat pravimo: Ni moja stvar. »Koliko krat vidimo druge in se pretvarjamo, da jih nismo videli?« so bile papeževe besede. Samo neki Samarijan, nepoznani, vidi, se zaustavi, ga dvigne, mu da roko in poskrbi zanj. »Dragi prijatelji,« je zatrdil Frančišek, »verjamem, da tu, v tej bolnišnici, prispodoba o dobrem Samarijanu postaja konkretna. Tukaj ni brezbrižnosti, ampak pozornost, ni nezainteresiranosti, ampak ljubezen.«

Dodal je še, da nas Združenje sv. Frančiška in Mreža za zdravljenje od kemične odvisnosti učita sklanjati se nad tistim, ki je v težavah, kajti v njem je videti Kristusovo obličje, meso trpečega Kristusa. Vsem zbranim je tudi zagotovil, da Cerkev ni daleč od njihovih naporov, ampak jih spremlja z naklonjenostjo: »Gospod vam je blizu in vas drži za roko. Glejte vanj v težkih trenutkih in dal vam bo tolažbo in upanje.«

Audio: