Papež klarisam v Castelgandolfu: »Vem, da molite zame!«

VATIKAN (sreda, 17. julij 2013, RV) – Minulo nedeljo so številni množični mediji poročali o najrazličnejših podrobnostih papeževega obiska v Castelgandolfu. Ne na programu in ne v poročilih pa ni bilo objavljeno, da bo sveti oče Frančišek obiskal tudi skupnost sester klaris, ki tam živijo, se darujejo in molijo za svetega očeta in Cerkev.

Današnja izdaja vatikanskega časnika L'Osservatore Romano pa prinaša navdušeno in veselo poročilo sester o tem, za zunanje poglede skritem dogodku, ki ga na kratko povzemamo za poslušalce Radia Vatikan. V resnici je bil ta dogodek neke vrste presenečenje, saj so bile tudi sestre o njem obveščene tik pred zdajci. Takole se med drugim sestre klarise spominjajo nedeljskega dopoldneva in srečanja s svetim očetom:

»Z globoko radostjo, ki jo je težko prevesti v besede, gledamo, kako papež prvič prestopa prag našega vrta, se spušča po stopnicah in se nam približuje, hkrati pa mu tudi me prihajamo naproti in ga obkrožamo kot očeta. Papež takoj v prvih besedah izrazi veselje in presenečenje, ko vidi, da je naša skupnost bolj številna in mlajša, kot je pričakoval. Med pozdravljanjem ni mogoče spregledati njegove prisrčne človeške topline, kakor tudi nežnosti, s katero nagovarja nastarejše sestre. Nato pa z nekaj besedami zadene bistvo namena svojega obiska: 'Prišel sem, ker vem, da molite zame!'.«

Sestre klarise v teh besedah podoživljajo globoki smisel njegovega prihoda, pa tudi vezi, ki obstaja med rimskim škofom in njihovo skupnostjo. Vez je globoko duhovna, toliko bolj globoka, kolikor bolj je skrita v Bogu. Izražajo jo z molitvijo in tihim vsakodnevnim darovanjem življenja. Samostan v Castel Gandolfu je bil namreč ustanovljen prav s tem namenom že leta 1631, sočasno s prihodom papežev v ta kraj.

Na poti skozi hodnik se, kot opisujejo sestre, papež na kratko zaustavi pred spominsko ploščo, ki označuje boleč in hkrati vstajenjski trenutek iz zgodovine njihove skupnosti. Ob začetku druge svetovne vojne je namreč papež Pij XII. povabil vse posvečene osebe, naj svoja življenja darujejo za mir na svetu. Sestre iz skupnosti so se na to povabilo odzvale in so s posebno zaobljubo darovale svoja življenja po namenu za mir. Leta 1944 so bombe del samostana zravnale z zemljo, umrlo pa je osemnajst sester.

Pogovor med svetim očetom in sestrami v kapiteljski dvorani se na papeževo željo dogaja za zaprtimi vrati, medtem ko spremljevalci čakajo zunaj na hodniku. Sestre opisujejo, da jim je priporočil molitev za Cerkev, trud za medsebojno ljubezen, čuječnost v duhovnem življenju. In jih zaprosil, tako kot je prosil vse, ki so bili 13. marca na trgu svetega Petra: »Molite zame!«

Papežev blagoslov ob koncu srečanja jih utrjuje v odgovornosti do poslanstva, ki ga imajo. Zavedajo se, da so v srcu Cerkve, povezane s srcem Kristusa in njegovega namestnika, poklicane da v molitvi občutijo in doživljajo veselje in trpljenje Kristusa in Cerkve. Obisk svetega očeta jim vliva hvaležnost, saj jim govori o skrbi in ljubezni Cerkve do redovništva, v tem primeru še posebej do njihove skupnosti.

Audio: