Jezuitska astronomska skupnost v Castel Gandolfu z veseljem sprejela papeža Frančiška
VATIKAN (ponedeljek, 15. julij 2013, RV) – »Z veseljem sporočamo, da je
papež Frančišek kosil z jezuitsko skupnostjo Vatikanske zvezdarne. Smo globoko ganjeni!«
Tako se glasi eden od včerajšnjih tvitov, ki so jih v več jezikih objavili jezuitski
patri po srečanju s papežem Frančiškom v Castel Gandolfu. Gre za skupnost astronomov,
ki delujejo v okviru Vatikanskega observatorija. Njihovi prostori so še vedno del
papeške palače v Castel Gandolfu, astronomska kupola s teleskopi pa je nameščena prav
nad papeškim stanovanjem. Astronomska opazovanja sicer že nekaj časa potekajo v novem
raziskovalnem centru v Arizoni v ZDA.
O včerajšnjem obisku papeža Frančiška
ene od najstarejših astronomskih ustanov na svetu, je za Radio Vatikan spregovoril
direktor vatikanske zvezdarne p. Jose Gabriel Funes. Kot pravi, je za skupnost jezuitov,
ki delajo v zvezdarni, to bil čudovit dan. Veselje je bilo dvojno, saj ne le, da so
med sabo imeli papeža, ampak je to bil papež jezuit. Prvič se je tudi zgodilo, da
je z jezuiti vatikanske zvezdarne kósili papež, je pojasnil p. Funes. Frančišek si
je sicer ogledal tudi prostore observatorija, pokazali so mu nekatere zelo stare
knjige, kot sta Kopernikova knjiga O gibanju nebesnih teles (De Revolutionibus) in
Newtonova Matematična načela (Principia), prav tako so mu pokazali reformo gregorijanskega
koledarja in tabele patra Clavia, ki je pri tej reformi tudi sodeloval. Svetemu očetu
so razkazali še laboratorij z meteoriti, kjer je skozi mikroskop opazoval meteorit,
ki je padel v Buenos Airesu. Papež Frančišek se je po kosilu podpisal na pergament,
kjer so podpisi vseh papežev od Pija XI. naprej.
P. Funes je v pogovoru še
spomnil na vztrajanje papeža Frančiška, da se moramo podati na periferije, ne samo
geografske, ampak tudi eksistencialne. »Naše poslanstvo je del tega podajanja na
najbolj oddaljene periferije, kajti mi se oziramo v vesolje,« je zatrdil. »Gremo
nazaj v smislu, da iz znanstvenega vidika raziskujemo začetek vesolja, obenem
pa gremo tudi daleč, saj proučujemo najbolj oddaljene galaksije.« To je
po Funesovih besedah tudi poslanstvo vatikanske zvezdarne, namreč »podati se na
zelo zelo oddaljene periferije, in sicer periferije vesolja, ki je vedno Božji dar«.