Papež Frančišek med današnjo jutranjo mašo: Pogumno in vztrajno moliti. Molitev je tudi pogajanje z Bogom

VATIKAN (ponedeljek, 1. julij 2013, RV) – Papež Frančišek je med današnjo jutranjo mašo govoril o pogumni in vztrajni molitvi ter dejal, da moliti pomeni tudi 'pogajati se z Gospodom'. Danes so se evharistične daritve v kapeli Doma sv. Marte udeležili zaposleni pri Papeškem svetu za krščansko edinost, somaševala pa sta kardinal Kurt Koch in msgr. Brian Farrell.

Papež je na začetku pridige najprej spregovoril o današnjem prvem berilu, kjer Abraham prosi za Sodomo. Abraham govori s pogumom in vztrajnostjo Gospodu, da bi obvaroval Sodomo pred uničenjem. Abraham je pogumen človek in moli s pogumom, je dejal papež Frančišek, čuti se dovolj močan, da z Gospodom govori iz oči v oči, da bi tako zaščitil mesto. In pri tem je vztrajen. V Svetem pismu vidimo, da molitev mora biti pogumna: »Ko govorimo o pogumu, vedno mislimo na apostolski pogum, oznanjevanje evangelija in druge stvari. A obstaja tudi pogum pred Gospodom. Tista svoboda govora pred Gospodom: stopiti do njega pogumni, da bi ga prosili za stvari.« Ta način, kako Abraham govori z Bogom, se nam zdi nekoliko smešen, saj ne vemo, ali moli ali sklepa posel, je pojasnjeval papež in dodal, da je bil Abraham pri tem vztrajen, saj je število petdeset pravičnih znižal na deset. Vedel je, da v Sodomi ni bilo mogoče najti toliko pravičnih, a bil je pravičen mož in je pogumno in vztrajno prosil.

Včasih gremo h Gospodu in prosimo nekaj za nekoga, prosimo in nato odidemo. A to ni molitev, so bile papeževe besede, kajti če hočeš, da ti Gospod podeli milost, moraš priti k njemu s pogumom in vztrajnostjo tako kot Abraham. Tudi Jezus nam pravi, da moramo moliti kot vdova pred sodnikom, kot tisti, ki ponoči trka na prijateljeva vrata. Z vztrajnostjo – tako nas uči Jezus, je poudaril Frančišek in spomnil še na Jezusovo pohvalo ženi, ki vztrajno moli za ozdravitev svoje hčere. Vztrajnost, je zatrdil Frančišek, četudi utruja, in zares je utrujajoča. A takšna je drža molitve. Spomnil je na sv. Terezijo, ki govori o molitvi kot pogajanju z Gospodom, kar je mogoče samo takrat, ko smo z Bogom zelo domači. Res je, da je utrujajoče, je ponovil papež, a to je molitev, to je način, da od Boga izprosimo milost. Abraham pri tem uporabi argumente, utemeljitve, ki prihajajo od samega Jezusa. »Gospoda prepričati s krepostmi, ki so lastne Gospodu!« je poudaril papež. »Abrahamovo pojasnjevanje gre v Gospodovo srce; Jezus nas uči enako: 'Oče pozna stvari. Ne skrbite, Oče daje dež pravičnim in grešnikom, sonce pravičnim in grešnikom.'«

Frančišek je sklenil z besedami: »Moliti pomeni pogajati se z Gospodom, tudi če je nekoliko neprimerno. Moliti pomeni slaviti Gospoda v vseh njegovih lepih stvareh, ki jih ima, in mu reči, naj te lepe stvari pošlje nam; in ker je zelo usmiljen in zelo dober, naj nam pomaga.« Zbrane je še povabil, naj danes ne več kot pet minut počasi preberejo Psalm 103, ki smo ga brali tudi med današnjo mašo. »Slávi, moja duša, Gospoda, vsa moja notranjost njegovo sveto ime. Ne pozabi nobene njegovih dobrot. On odpušča vso krivdo, ozdravlja vse bolezni, iz jame rešuje tvoje življenje, te krona z dobroto in usmiljenjem.« Z molitvijo tega psalma se bomo po papeževih besedah naučili, kaj moramo reči Gospodu, ko prosimo za milost. Tako kot je prosil Abraham, ko je rekel Bogu: 'Ti, ki si usmiljen, ti, ki odpuščaš, podeli mi to milost.'

Audio: