2013-06-29 17:39:33

Duhovne misli Benedikta XVI. za 13. nedeljo med letom


»Evangelist Luka v današnjem odlomku predstavlja Jezusa, ki medtem, ko hodi po poti namenjen v Jeruzalem, sreča nekaj mož, verjetno mladih, ki mu obljubljajo, da bodo hodili za njim, kamorkoli bo šel. Do njih pa je zelo zahteven, saj jih opozarja, da 'Sin človekov' torej On, Mesija, nima, kamor bi 'glavo' položil, ali drugače rečeno, nima svojega lastnega stalnega bivališča in še, kdor izbere, da bo delal z Njim na Božji njivi, se ne more umakniti nazaj (prim. Lk 9,57-58. 61-62). Nekomu drugemu pa sam Kristus pravi: 'Hodi za menoj' in od njega zahteva, da popolnoma pretrga družinske vezi (prim. Lk 9,59-60). Te zahteve se zdijo morda preveč trde, vendar v resnici izražajo novost in popolno prednost za Božje kraljestvo, ki je postalo navzoče v osebi Jezusa Kristusa. Pravzaprav gre za tisto radikalnost, ki smo jo 'dolžni' ljubezeni Boga, kateremu je Jezus prvi pokoren. Kdor se odpove vsemu, celo sebi, da bi hodil za Jezusom, vstopi v novo razsežnost svobode, ki jo sveti Pavel opredeli kot 'hojo v Duhu' (prim. Gal 5,16). »Kristus nas je osvobodil za svobodo«, piše apostol in razloži novo obliko svobode, ki nam jo je zadobil Kristus in ki je v »služenju drug drugemu v ljubezni« (Gal 5, 1.13). Svoboda in ljubezen sovpadata, medtem ko poslušnost lastni sebičnosti vodi v rivalstvo in spore.

Svetopisemska berila pri maši današnje nedelje nas vabijo k razmišljanju o zelo privlačni temi, ki jo lahko takole povzamemo: svoboda in hoja za Kristusom. Evangelist Luka namreč pripoveduje, da se je Jezus, »ko so se dopolnjevali dnevi, da bi bil vzet v nebesa, tudi sam trdno odločil iti v Jeruzalem« (Lk 9,51). V izrazu 'trdno odločil' lahko zaznamo Kristusovo svobodo. On namreč ve, da ga v Jeruzalemu čaka smrt na križu, toda iz ljubezni v pokorščini Očetovi volji ponudi samega sebe. Jezus namreč ravno v tej pokorščini Očetu v zavestni izbiri, ki jo vodi ljubezen, uresniči svojo svobodo. Kdo je pravzaprav bolj svoboden kot je On, ki je Vsemogočen? Vsekakor je On ni živel kot samovoljo ali kot nadvlado. Živel jo je kot služenje. Na ta način je z vsebino 'napolnil' svobodo, ki bi drugače ostala kot 'prazna' možnost, delati nekaj ali pa ne delati. Kakor človekovo življenje, tako tudi svoboda dobi smisel v ljubezni. Kdo je bolj svoboden? Tisti, ki ohrani vse možnosti iz strahu, da bi jih izgubil ali tisti, ki se trdno odločen použiva v služenju in tako ponovno najde polnost življenja, ki ga je iz ljubezni podaril ali prejel?

Apostol Pavel piše kristjanom v Galacijo, kjer je današnja Turčija: »Vi ste namreč poklicani k svobodi, bratje. Le da vam svoboda ne bo pretveza za življenje po mesu, temveč služíte drug drugemu po ljubezni« (Gal 5,1). Živeti po mesu pomeni, slediti sebični težnji človeške narave. Živeti po Duhu pa pomeni, pustiti se voditi namenom in delom Božje ljubezni, ki nam jo je Kristus podaril. Krščanska svoboda je nekaj povsem drugega kot samovoljnost, je namreč hoja za Kristusom, ki je daroval sebe vse do žrtvovanja na križu. »Resnica vas bo osvobodila«. Kdor namreč pripada resnici, ne bo nikoli suženj oblasti, ampak bo vedno znal svobodno biti služabnik bratom.«

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.