Papež se je srečal z delegacijo ekumenskega patriarhata iz Carigrada: Bratsko
srečanje je bistveni del poti naproti edinosti
VATIKAN (petek, 28. junij 2013, RV) – »Iskanje edinosti med kristjani je
nujnost – ni razkošje, ampak je obveza – kateri se danes bolj kot kdajkoli prej, ne
smemo izogniti.« S temi besedami je papež Frančišek danes sprejel delegacijo ekumenskega
patriarhata iz Carigrada, ki je kasneje skupaj s svetim očetom tudi kosila. Delegacija
tradicionalno vsako leto pride v Rim ob prazniku sv. Petra in Pavla, 29. junija, medtem
ko vatikanska delegacija ekumenski patriarhat obišče za praznik sv. Andreja, 30. novembra.
Papež je prisotnim poudaril, da je njihova navzočnost ob tej priložnosti »znamenje
globoke vezi, ki v veri, upanju in ljubezni povezuje Cerkev v Carigradu in Cerkev
v Rimu«. Lepa navada medsebojnih obiskov ob praznikih zavetnikov se je začela
leta 1969. Po papeževih besedah je »bratsko srečanje bistveni del poti naproti
edinosti«.
»V našem svetu, ki je lačen in žejen resnice, ljubezni, upanja,
miru in edinosti, je za naše pričevanje pomembno, da bi končno lahko enoglasno
oznanjali veselo novico evangelija in skupaj obhajali božje skrivnosti novega
življenja v Kristusu!« Vemo, je nadaljeval papež Frančišek, da je edinost v prvi
vrsti »Božji dar, za katerega moramo nenehno moliti«. Vseeno pa je naša dolžnost
pripraviti pogoje, pripraviti teren v svojih srcih, da bi bila ta izjemna milost sprejeta.
Papež
je nato spomnil na delo Mednarodne mešane komisije za teološki dialog med katoliško
in pravoslavno Cerkvijo. Ta za iskanje polnega občestva nudi temeljni prispevek. V
preteklosti je že predstavila več skupnih besedil. Trenutno pa dela na delikatnem
vprašanju teološkega in ekleziološkega odnosa med primatom in sinodalnostjo v življenju
Cerkve. Po besedah papeža Frančiška je velikega pomena premišljevati skupaj o teh
tematikah, in sicer izhajajoč iz tistega, kar nam je skupno, pa vendar ne da bi skrivali
vse, kar nas še ločuje. Pri tem ne gre za navadno teoretično usklajevanje, temveč
za globoko spoznavanje medsebojnih tradicij in njihovo razumevanje ter tudi učenje
iz njih. Papež Frančišek je izrazil svoje zaupanje, da bo trud, vložen v skupno premišljevanje,
ob svojem času obrodil sadove. Katoličani in pravoslavni imajo enak pogled na dialog,
ki se opira predvsem na poglobitev edine resnice, ki jo je Kristus podaril svoji Cerkvi
in ki se je na pobudo Svetega Duha nikoli ne preneha doumevati vedno bolje. »Zato
se ne smemo bati srečanja in pravega dialoga. Ta nas ne oddaljuje od resnice, prej
nas preko izmenjave darov pod vodstvom Duha resnice vodi k vsej resnici.«