Papež Frančišek med jutranjo sveto mašo: Nihče med nami ni slučajno kristjan. Biti
kristjan je klic ljubezni in prijateljstva
VATIKAN (torek, 25. junij 2013, RV) – Biti kristjan je klic ljubezni, je klic,
da postanemo Božji otroci. Tako je povedal papež Frančišek med današnjo jutranjo mašo
v Domu sv. Marte. Danes so se je udeležili zaposleni pri Papeškem svetu Cor Unum,
Papeški akademiji za življenje in Vatikanski zvezdarni. Papež se je pri pridigi oprl
na današnje prvo berilo, ki govori o pogovoru med Abrahamom in Lotom glede razdelitve
zemlje. »Ko berem ta odlomek,« je dejal, »mislim na Bližnji vzhod in zelo
prosim Gospoda, da bi vsem dal modrosti, da se ne bi prepirali: jaz sem, ti tja –
zaradi miru.«
Abraham nadaljuje s hojo. Zapustil je svojo deželo, ne da
bi vedel kam gre; šel bo tja, kamor mu bo povedal Gospod. Kar naprej hodi, kajti veruje
v Božjo besedo. Ta mož, ki je morda bil star okoli devetdeset let, gleda deželo, ki
mu jo pokaže Gospod, in veruje, je dejal papež Frančišek. »Abraham odide iz svoje
dežele z obljubo: vsa njegova pot je hoja proti tej obljubi. Njegova pot je
vzor za našo pot. Bog pokliče Abrahama, eno osebo, in iz te osebe naredi ljudstvo.«
Papež je pri tem spomnil na začetek Prve Mojzesove knjige, kjer beremo o stvarjenju,
kako Bog ustvari zvezde, rastline, živali – ustvari jih mnogo. A človeka ustvari samo
enega. »Bog nam vedno govori kot posameznikom, kajti ustvaril nas je po
svoji podobi in podobnosti. Bog nam vedno govori kot posameznikom. Govoril je Abrahamu
in mu dal obljubo ter ga poslal ven iz njegove lastne dežele. Mi kristjani smo bili
poklicani kot posamezniki: nihče med nami ni kristjan iz golega slučaja! Nihče!«
je poudaril papež Frančišek.
To je klic z imenom, z obljubo, ki pravi: Pojdi
naprej. Jaz sem s tabo! Jaz hodim ob tebi. In tega se je zavedal Jezus; tudi v najtežjih
trenutkih se je obrnil na Očeta. »Bog nas spremlja, Bog nas kliče po imenu, Bog
nam obljublja nasledstvo. To je gotovost kristjana. Ni naključje, ampak je klic! Klic,
ki nas vodi naprej. Biti kristjan je klic ljubezni, prijateljstva; je klic, da postanem
Božji otrok, Jezusov brat; da postanem rodoviten v posredovanju tega klica
drugim; da postanem orodje tega klica,« je zatrdil papež Frančišek. Dodal je,
da sicer obstajajo mnogi problemi, zelo težki trenutki. Tudi Jezus jih je veliko preživel.
A vedno s to gotovostjo: 'Gospod me je poklical. Gospod je z mano. Gospod mi je obljubil.'
Gospod je zvest, kajti nikoli ne more zanikati samega sebe. On je zvestoba,
je nadaljeval papež in povabil, da ko razmišljamo o Abrahamu, ki je maziljeni oče,
oče ljudstev, pomislimo tudi nase, ki smo bili maziljeni s krstom, in pomislimo na
svoje krščansko življenje. Čeprav smo vsi grešniki, moramo iti naprej skupaj z Gospodom,
iti naprej s tisto obljubo rodovitnosti, ki nam jo je dal, in povedati drugim, da
je Gospod z nami, da nas je Gospod izbral in da nas nikoli ne zapusti, nikoli. Papež
Frančišek je pridigo sklenil z molitvijo: »Naj Gospod vsem nam podeli voljo, ki
jo je imel Abraham: hoditi naprej sredi težav; a hoditi naprej s to gotovostjo, da
me je Bog poklical, da mi je obljubil mnogo lepih stvari in da je z mano!«