S papežem Frančiškom skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 23. junij 2013, RV) – »Dragi bratje in sestre, prosimo Boga: Pomagaj nam, da bomo deli telesa Cerkve, vedno tesno združeni s Kristusom; pomagaj nam, da ne bomo povzročali trpljenja telesu Cerkve z našimi konflikti, spori, egoizmi; pomagaj nam, da bomo živi deli, povezani drug z drugim z eno močjo, to je močjo ljubezni, ki jo Sveti Duh izliva v naša srca.« Poziv k molitvi je papež Frančišek namenil vernikom, ki so se v sredo v Vatikanu zbrali pri splošni avdienci. Pri katehezi je govoril o Cerkvi kot Kristusovem telesu. »Cerkev ni oskrbovalno, kulturno ali politično združenje, ampak je živo telo, ki hodi in deluje v zgodovini. In to telo ima glavo, Jezusa, ki ga vodi, hrani in podpira.« Če glavo ločimo od ostalega telesa, človek ne more preživeti. In tako je tudi v Cerkvi: »Ostati moramo povezani z Jezusom na vedno tesnejši način. Dragi bratje in sestre, ostanimo združeni z Jezusom, zaupajmo vanj, usmerimo naše življenje v skladu z njegovim evangelijem, hranimo se z vsakodnevno molitvijo, poslušanjem Božje besede, udeležbo pri zakramentih.«

»Pripraviti se moramo na duhovni boj«
»Upanje je tako kot milost: ne more se kupiti, je Božji dar. Mi moramo ponuditi krščansko upanje s svojim pričevanjem, s svojo svobodo, s svojim veseljem. Dar milosti, ki nam ga poklanja Bog, prinaša tudi upanje.« S temi besedami je papež Frančišek v ponedeljek zvečer odprl pastoralni simpozij rimske škofije. Med drugim je zbrane vernike spodbudil: »Pripraviti se moramo na duhovni boj. Ni mogoče pridigati evangelija brez tega duhovnega boja: to je vsakodnevni boj proti žalosti, zagrenjenosti, pesimizmu … vsakodnevni boj. Ni lahko sejati, lepše je žeti. A sejati, to ni lahko, in to je vsakodnevni boj kristjanov … Dragi bratje in sestre: ne bojmo se! Pojdimo naprej in povejmo našim bratom in sestram, da smo pod milostjo, da nam je Jezus dal milost in da to nič ne stane: samo sprejeti jo je treba.«

Ljubezen izvira iz Božje ljubezni v Kristusu
»Ta ljubezen izvira iz Božje ljubezni v Kristusu: križ je njen vrh, svetlo znamenje Božjega usmiljenja in ljubezni do vseh, ki je bila izlita v naša srca po Svetem Duhu,« je dejal papež članom Združenja organizacij za pomoč vzhodnim Cerkvam (ROACO) in jih spodbudil k nadaljnjemu prizadevanju za dela ljubezni, ki je edina, s katero se ponašajo Jezusovi učenci. Spomnil je na mnoge trpeče v Sveti deželi: »Spor, ki seje smrt, naj prepusti prostor srečanju in spravi, ki prinašata življenje,« je zatrdil papež in vsem, ki trpijo dejal: »Nikoli ne izgubite upanja! Cerkev vam stoji ob strani, vas spremlja in podpira!«

Bodite Kristusova navzočnost
»Vi, dragi papeški predstavniki, ste Kristusova navzočnost, ste duhovniška navzočnost, navzočnost pastirjev,« je dejal papež Frančišek apostolskih nuncijem, s katerimi se je srečal v četrtek. »Vedno vse delajte z globoko ljubeznijo. Tudi v odnosih s civilno oblastjo in kolegi ste pastirji: vedno iščite dobro, dobro vseh, dobro Cerkve in dobro vsake osebe. To pastoralno delo se opravlja v domačnosti z Jezusom Kristusom v molitvi, evharističnem obhajanju, delih ljubezni: tu je prisoten Gospod.«

Pavel VI. – pravi pastir, ki je zmožen ljubiti
»Jezus je bolj kot kdaj koli prej potreben današnjemu človeku, današnjemu svetu, kajti v puščavah sekulariziranih mest nam govori o Bogu, razodeva nam njegovo obličje,« je dejal papež Frančišek romarjem iz škofije Brescia, ki so prišli v Rim ob 50. obletnici izvolitve papeža Pavla VI. Označil ga je za »pravega pastirja, pristnega kristjana, človeka, ki je zmožen ljubiti. Pavlu VI. je bilo zelo jasno, da je Cerkev Mati, ki prinaša Kristusa in vodi h Kristusu.«

Zahteva se odprtost srca
»Od FAO, njenih držav članic in vsake ustanove mednarodne skupnosti se zahteva odprtost srca,« je zatrdil papež Frančišek na srečanju z udeleženci zasedanja Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki je prejšnji teden potekalo v Rimu. »Treba je preseči ravnodušnost in težnjo, da bi pogledali na drugo stran, in nujno nameniti pozornost takojšnjim zahtevam, z zaupanjem, da bodo v prihodnosti lahko dozoreli rezultati sedanjega delovanja. Iti naprej na konstruktiven in rodoviten način v različnih vlogah in odgovornostih pomeni sposobnost analiziranja, razumevanja in podarjanja, pomeni zapustiti kakršnokoli skušnjavo po oblasti, po imeti v lasti vse več ali po iskanju lastnega interesa, namesto da bi služili človeški družini in znotraj nje še posebej manj premožnim in vsem, ki še vedno trpijo zaradi lakote in podhranjenosti.«

Audio: