2013-06-21 14:27:34

Papež Frančišek med jutranjo sveto mašo: Gospod naj nam spremeni srce, da bomo postali svetle osebe


VATIKAN (petek, 21. junij 2013, RV) – Prosimo Gospoda za milost novega srca, ki bo znalo ljubiti in se ne bo pustilo speljati odvečnim zakladom. Tako je papež Frančišek spodbudil zbrane pri jutranji sveti maši v Domu sv. Marte. Danes so to bili zaposleni pri Papeškem svetu za razlago pravnih besedil, skupaj s predsednikom dikasterija kardinalom Francescom Coccopaleriem, nato zaposleni v Upravi bazilike sv. Janeza v Lateranu in skupina zaposlenih v Domu sv. Marte.

»Kjer je tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.« Te Jezusove besede iz Matejevega evangelija je papež Frančišek postavil v ospredje pri današnji jutranji pridigi. Pojasnjeval je, da je lov za edinim zakladom, ki ga lahko vzamemo s sabo v življenje po življenju, razlog tega, da smo kristjani. Pomembno je, da ne zamešamo zakladov. Obstajajo namreč 'tvegani zakladi', ki zavajajo in jih moramo pustiti za sabo, to so zakladi, ki jih kopičimo tekom življenja in ki so s smrtjo nični. Papež je dodal, da še nikoli ni videl, da bi za pogrebnim sprevodom vozil selitveni kombi. A obstaja tudi zaklad, ki ga lahko vzamemo s sabo, zaklad, ki nam ga nihče ne more ukrasti, ki ni tisto, kar si privarčeval zase, ampak je tisto, kar si dal drugim. »Ta zaklad, ki smo ga dali drugim, to bomo odnesli … Ljubezen, služenje, potrpežljivost, dobroto, nežnost – to so čudoviti zakladi in te bomo odnesli, ostale ne,« je zatrdil papež Frančišek.

Zaklad, ki je vreden v Božjih očeh, je tisti, ki se je že na zemlji nabiral za nebesa. Jezus naredi še korak naprej in zaklad poveže s srcem, ustvari odnos med dvema točkama. Kajti naše srce je nemirno, je zatrdil papež. Gospod ga je naredil takšnega zato, da bi iskalo njega. »Gospod nas je naredil nemirne, da bi ga iskali, da bi ga našli, da bi rasli. A če je naš zaklad takšen zaklad, ki ni blizu Gospodu, ki ni od Gospoda, naše srce postane nemirno zaradi stvari, ki niso prave. Mnogi ljudje, tudi mi smo nemirni.« Srce, ki želi samo kopičiti stvari, je utrujeno, nikoli ni izpolnjeno, postane leno in brez ljubezni. »Razmislimo o tem, kakšno je moje srce: je utrujeno srce, ki se želi le zaposlitvi s stvarmi, z dobrim bančnim računom, s tem in onim; ali pa imam nemirno srce, ki vedno najbolj išče stvari, ki jih ne more imeti, Gospodove stvari. Ta nemir srca je treba vedno gojiti.«

Papež Frančišek je nadaljeval, da na tej točki Jezus spregovori še o očesu, ki je simbol namena srca, je svetilka telesa. Srce, ki ljubi, razsvetljuje telo, pokvarjeno srce pa bo telo naredilo temno. Od kontrasta med svetlobo in temo je odvisno naše presojanje o stvareh. Na to kaže tudi dejstvo, da iz kamnitega srca, ki je navezano na zemeljski zaklad, na 'egoistični zaklad', ki lahko postane tudi 'zaklad sovraštva', prihajajo vojne. »Vse te kamnite koščke srca Gospod spremeni v človeške; s tistim nemirom, s tisto dobro tesnobo, ki nas žene naprej, tako da iščemo njega in se mu pustimo iskati je zatrdil papež Frančišek in sklenil z molitvijo: »Naj nam Gospod spremeni srce! Tako nas bo rešil. Rešil nas bo zakladov, ki nam ne morejo pomagati pri srečevanju z njim, pri služenju drugim; dal nam bo tudi luč, da bomo spoznavali in sodili v skladu z resničnim zakladom: to je njegova resnica. Gospod naj nam spremeni srce, da bi iskali resnični zaklad in tako postali svetle osebe in ne osebe teme.«

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.