Papež Frančišek med jutranjo sveto mašo: Prosimo Gospoda za milost, da druge ne bi
žalili in obrekovali
VATIKAN (četrtek, 13. junij 2013, RV) – Gospod naj nam podeli milost, da bomo
bolj pozorni na komentarje, ki jih delamo glede drugih, je zatrdil papež Frančišek
med jutranjo mašo v kapeli Doma sv. Marte. Danes je pridigo imel v španščini, saj
so se evharističnega bogoslužja udeležili zaposleni na dveh argentinskih veleposlaništvih
ter konzulatih po Italiji.
Vaša pravičnost naj bo večja od pravičnosti farizejev,
je papež Frančišek dejal zbranim in se jim zahvalil za delo, ki ga opravljajo za Argentino.
O Jezusovih besedah o pravičnosti beremo po blagrih in po tistem, ko Jezus poudari,
da postave ni prišel razvezat, ampak jo dopolnit. Po Frančiškovih besedah je Jezusova
reforma neprekinjena, gre od semena do sadov. Krščansko življenje ima večje zahteve
kot življenje drugih, nima večjih koristi. Jezus omenja nekatere od teh zahtev in
posebej govori o negativnem odnosu do bratov in sester. Kdor opravlja, pravi Jezus,
si zasluži pekel. Če je v tvojem srcu karkoli negativnega v odnosu do brata, pomeni,
da nekaj ni v redu, da se moraš spreobrniti, spremeniti, je dejal papež in nadaljeval,
da jeza pomeni žalitev brata in je že na ravni smrti, saj ga na nek način ubija. Predvsem
v latinski tradiciji obstaja prava ustvarjalnost glede izumljanja žaljivk, ki so oblika
sramotenja drugega.
Po Frančiškovih besedah ni treba iti k psihologu, da bi
vedeli, da ko nekdo črni drugega, je to zato, ker sam ne more zrasti in mora drugega
ponižati, da bi se potem sam čutil pomembnega. Jezus je preprosto povedal: Ne govorite
slabo drug o drugem, ne obrekujte se. Kajti navsezadnje vsi hodimo po isti poti, vsi
hodimo po poti, ki pelje k cilju. Če torej stvari ne bodo šle po bratski poti, bomo
vsi slabo končali: tisti, ki užali, in tisti, ki je užaljen, so bile papeževe besede.
Nadaljeval je, da če kdo ne zna obvladovati jezika, se bo izgubil. Naravna agresivnost,
ki jo vidimo pri Kajnu, se ponavlja skozi zgodovino. Ne da smo zlobni, je pojasnil
Frančišek, smo pa šibki in smo grešniki. Mnogo lažje je namreč urediti neko situacijo
z žaljivko in obrekovanjem, kot pa jo urediti z dobroto.
Želel bi prositi Gospoda,
je zbranim dejal papež Frančišek, da vsem nam podeli milost, da bi bili bolj pozorni
na svoj jezik, glede tega, kaj govorimo o drugih. To je mala pokora, ki pa obrodi
dobre sadove. Gospoda moramo prositi za to milost: da naše življenje približa tisti
novi postavi, ki je postava blagosti, postava ljubezni, postava miru; in da vsaj malo
'poreže' naš jezik, malo 'poreže' naše komentarje, ki jih imamo glede drugih, ali
izbruhe, ki vodijo v žalitev ali jezo. Naj Gospod vsem nam podeli to milost, je dejal
papež Frančišek.