VATIKAN (nedelja, 9. junij 2013, RV) – »Obdelovati in varovati stvarstvo
je Božje naročilo, ki ga ni dal samo na začetku zgodovine, ampak ga daje vsakemu med
nami. Gre za del njegovega načrta in pomeni, da naj odgovorno skrbimo za svet, ga
spreminjamo tako, da bo postal vrt, kraj, primeren za bivanje vseh ljudi.«
Tako so se glasile Frančiškove besede v sredo med splošno avdienco, ko je govoril
o varovanju okolja ter opozoril pred nevarnostjo »kulture odpadkov«, ki ne pomeni
le odmetavanja hrane, ampak tudi odmetavanje ljudi.
Papež opozoril pred
kulturo odpadkov »Kultura odpadkov hoče postatisplošna miselnost.
Človeškega življenja in osebe se več ne smatra kot najvišjo vrednoto, ki jo je treba
spoštovati in varovati, še posebej če je to revež ali invalid, če še ni koristen –
kot nerojen otrok – ali če ni več koristen – kot ostarela oseba. Ta kultura odpadkov
nas je naredila neobčutljive tudi glede prehrambnih odpadkov, kar je še posebej vredno
graje, ko po vsem svetu številne osebe in družine trpijo zaradi lakote in podhranjenosti.«
Papež
otrokom in mladim o velikodušnosti in upanju »Biti moramo velikodušni, imeti
veliko srce, brez strahu. Vedno staviti na velike ideale,« je dejal papež Frančišek
na srečanju z učenci in dijaki jezuitskih šol v Italiji in Albaniji. Svoj govor, ki
je govoril o pomenu velikodušnosti, o svobodi in služenju, je krepko skrajšal, da
je ostalo več časa za pogovor z mladimi, ki so mu zastavljali različna vprašanja.
Frančišek je mladim med drugim večkrat ponovil, naj ne izgubljajo upanja. »Ne pustite
si ukrasti upanja,« je poudaril. Zatrdil je tudi: »Mlad človek mora staviti
na visoke ideale.« Na vprašanje deklice, ali si je želel postati papež,
je Frančišek odgovoril: »Ti veš, kaj pomeni, da neka oseba sebe nima preveč rada?
Oseba, ki hoče postati papež, se nima rada. Bog je ne bo blagoslovil. Ne, nisem
želel biti papež.«
Papež bodočim vatikanskim diplomatom govoril o notranji
svobodi »Delo na papeških predstavništvih, kot tudi sicer vse vrste duhovniškega
poslanstva, zahteva veliko notranjo svobodo,« je dejal papež Frančišek duhovnikom,
ki se izobražujejo na Papeški cerkveni akademiji. Kot je zatrdil, imeti notranjo svobodo
pomeni biti osvobojeni osebnih načrtov.To vključuje konkretne oblike, s katerimi
so si morda nekoč predstavljali, kako bodo živeli svoje duhovništvo. Vključuje tudi
možnost načrtovanja prihodnosti ali željo, da bi dlje časa opravljali določeno pastoralno
dejavnost. Imeti notranjo svobodo prav tako pomeni biti osvobojeni lastnih ambicij
in ciljev.
Papež o Janezu XXIII.: Njegova svetost izvira iz evangeljske
pokorščine »Petdeset let po njegovi smrti, je modro in očetovsko vodenje
papeža Janeza XXIII., njegova ljubezen do cerkvenega izročila in zavedanje, da je
potrebno nenehnega obnavljanja, njegova preroška intuicija pri sklicu drugega
vatikanskega koncila in darovanje lastnega življenja za njegov uspeh ostajajo kot
temeljni kamni cerkvene zgodovine 20. stoletja in svetel svetilnik na poti, ki je
pred nami.« To misel je Frančišek povedal romarjem iz škofije Bergamo, ki so prejšnji
teden prišli na grob papeža Angela Roncallija ter tako obeležili obletnico njegove
smrti. »Bil je človek vodenja, bil je vodja. A vodja, ki je bil v
pokorščini voden od Svetega Duha,« je zatrdil papež Frančišek in poudaril:
»Tu se nahaja izvor njegove svetosti: v tej njegovi evangeljski pokorščini.«
Papeža
obiskal italijanski predsednik Napolitano Cilj dialoga med Italijo in Svetim
sedežem je blaginja italijanskega naroda, je dejal papež Frančišek italijanskemu predsedniku
Giorgiu Napolitanu, ki ga je včeraj v Vatikanu prvič uradno obiskal. Papež je med
drugim govoril o verski svobodi. »V današnjem svetu se verski svobodi pogosteje
pritrjuje kot pa se jo uresničuje. Primorana je namreč trpeti grožnje različnih vrst
in neredko je kršena. Velike žalitve te primarne pravice so vir resne zaskrbljenosti
in bi morale sprožiti složen odziv držav po svetu ter pri vsakem napadu ponovno uveljaviti
dostojanstvo človeške osebe. Dolžnost vseh je ščititi versko svobodo in jo promovirati
za vse. V skupni zaščiti te moralne blaginje se nahaja tudi zagotovilo
rasti in razvoja celotne skupnosti.«
Papež na praznik Srca Jezusovega:
Bližina in nežnost Tudi v minulem tednu je papež Frančišek vsako jutro maševal
v Kapeli doma sv. Marte. Spomnimo le na besede, ki jih je izrekel pri pridigi na praznik
Srca Jezusovega, ki ga je imenoval »praznik ljubezni« ali »praznik
srca, ki je močno ljubilo«: »Bližina in nežnost! To sta dva načina ljubezni
Gospoda, ki je blizu in vso svojo ljubezen daje tudi preko najmanjših stvari in z
nežnostjo. To pa je močna ljubezen, kajti prav bližina in nežnost nam dajeta
videti moč Božje ljubezni.«