Papež bodočim vatikanskim diplomatom: Vaše delo zahteva veliko notranjo svobodo
VATIKAN (četrtek, 6. junij 2013, RV) – »Delo na papeških predstavništvih,
kot tudi sicer vse vrste duhovniškega poslanstva, zahteva veliko notranjo svobodo.«
Tako je papež Frančišek opozoril okoli 45 članov skupnosti Papeške cerkvene akademije,
ko jih je danes v apostolski palači sprejel v avdienco. Dejal jim je, da se pripravljajo
na poslanstvo, pri katerem bodo v neposredni službi Petrovega naslednika, njegove
karizme edinosti in občestva ter njegove skrbi za vse Cerkve. Leta priprave naj zato
preživijo »z zavzetostjo, velikodušnostjo in veličino duha«, da se bo v njih
zares lahko izoblikovala svoboda.
Kaj pomeni imeti notranjo svobodo, je nato
zastavil vprašanje papež Frančišek: »Predvsem pomeni biti osvobojeni osebnih
načrtov.« To vključuje konkretne oblike, s katerimi so si morda nekoč predstavljali,
kako bodo živeli svoje duhovništvo. Vključuje tudi možnost načrtovanja prihodnosti
ali željo, da bi dlje časa opravljali določeno pastoralno dejavnost. Imeti notranjo
svobodo, je nadaljeval papež, obenem pomeni biti svobodni z ozirom na kulturo in mentaliteto,
iz katere bodoči vatikanski diplomati izhajajo. To ne pomeni, da naj bi ju morali
pozabiti ali še manj zatajiti. Pomeni pa, da naj bi se odprli za razumevanje drugačnih
kultur in za srečanje z ljudmi, ki pripadajo svetovom, oddaljenim od njihovih. Imeti
notranjo svobodo, je še dodal papež Frančišek, zatem pomeni tudi skrbeti, da bi bili
osvobojeni lastnih ambicij in ciljev. Ti v Cerkvi lahko povzročijo veliko slabega.
Diplomati naj bi tako na prvo mesto namesto lastne uresničitve ali priznanj vedno
postavljali evangelij in izpolnjevanje poslanstva, ki jim bo zaupano. Prav »biti
osvobojeni lastnih ambicij in ciljev« je po papeževih besedah zelo pomembno, saj
je »karierizem kot gobavost«.
Papež Frančišek je zatem poudaril, da
se bodoči diplomati pripravljajo na poslanstvo in ne na poklic. »To poslanstvo
od vas zahteva nekakšen izhod iz samih sebe, ločitev od sebe. Le-to
se lahko doseže edino preko intenzivne duhovne poti in resnega zedinjenja življenja
okoli skrivnosti Božje ljubezni in nedoumljivega načrta njegovega klica.«
Živeti poslanstvo v službi Petrovega naslednika in Cerkve, v katero bodo poslani,
se bo včasih zdelo zahtevno, je nadaljeval papež. A omogočilo jim bo biti in dihati
v srcu Cerkve ter njene vesoljnosti. Biti osvobojeni lastnih načrtov in želja v luči
vere ni razlog za frustracije, ampak je odprtost za Božji dar, ki njihovo duhovništvo
dela rodovitno.
Vir notranje svobode je duhovno življenje: »Brez molitve
ni notranje svobode.« Sveti oče je spomnil na bl. Janeza XXIII., ki je prav kot
papeški predstavnik našel okolje, v katerem se je izoblikovala njegova svetost. Iz
njegovih zapiskov je razvidno, kako je negoval svojo dušo sredi raznovrstnega dela
na cerkvenem in političnem področju. Iz tega so se porajale njegova notranja svoboda,
veselje in učinkovitost njegovega pastoralnega ter diplomatskega delovanja. Papež
Frančišek je ob tem poudaril, da diplomat, ki ne hodi po poti svetosti in se pusti
zapeljati duhovni mondenosti, s tem le osmeši samega sebe. Zato je svoj nagovor bodočim
vatikanskim diplomatom sklenil z željo, da bi se služenju Svetemu sedežu posvetili
z enakim duhom, kot ga je imel bl. Janez XXIII.