Papež pri jutranji maši: Hinavščina je jezik pokvarjencev

VATIKAN (torek, 4. junij 2013, RV) – Papež Frančišek je v pridigi med današnjo jutranjo mašo v kapeli Doma sv. Marte spregovoril o hinavščini. Ta je najljubši jezik pokvarjenih ljudi, o katerih je sveti oče govoril včeraj. Izhajajoč iz evangeljskega odlomka o davku za cesarja je papež zatrdil, da so farizeji in herodovci Jezusa poskušali ujeti v past. Njihovo vprašanje, ali cesarju dajati davek ali ne, je bilo zastavljeno z »mehkimi, lepimi, preveč posladkanimi besedami«. Poskušajo se pokazati kot prijatelji. A vse to je lažno. Kajti po papeževih besedah »ne ljubijo resnice«, ampak le sami sebe. Zato poskušajo prevarati, v svojo laž pritegniti tudi druge. Njihovo srce je lažnivo in ne morejo govoriti resnice.

»To je jezik pokvarjenosti, hinavščina. Jezus je svojim učencem dejal, naj bo njihov govor da 'da' in ne 'ne'.« Hinavščina ni jezik resnice, kajti resnica je vedno povezana z ljubeznijo. »Resnice brez ljubezni ni,« je zatrdil papež Frančišek. Pravzaprav je ljubezen prva resnica. Farizeji in herodovci so torej iskali resnico, ki bi bila sužnja njihovih lastnih interesov. Na nek način so imeli tudi ljubezen, a zgolj ljubezen do samih sebe. In to »narcistično malikovalstvo« jih je pripeljalo do izdaje drugih in do zlorabe zaupanja. Njihov jezik, ki se sicer zdi prepričljiv, vodi v zablodo in laž. Iste osebe, ki se v tistem trenutku Jezusu približajo s tem ljubeznivim jezikom, ga bodo na veliki četrtek prišle iskat v Getsemani ter ga bodo dan zatem odpeljale k Pilatu.

Krotkost, ki jo, kot je zatrdil papež Frančišek, Jezus želi od nas, nima nič opraviti s tem prilizovanjem in posladkanim načinom govorjenja. »Krotkost je preprosta; pomeni biti kot otrok. In otrok ni hinavec, kajti ni pokvarjen.« Ko nam Jezus pravi, naj bo naš govor da 'da' in ne 'ne', naj ima otroškega duha, to pomeni ravno nasprotje govorjenju farizejev.

Papež Frančišek je nazadnje opozoril še na »notranjo slabotnost«, ki jo spodbuja nečimrnost. Zaradi le-te nam je všeč, če o nas govorijo dobre stvari. To pa vedo tudi pokvarjenci, zato nas poskušajo s takim govorjenjem oslabiti. »Dobro premislimo,« je povabil papež, »kateri je naš jezik? Govorimo v resnici, z ljubeznijo, ali raje govorimo tisti družbeni jezik, s katerim se pokažemo dobro vzgojene in tudi govorimo lepe stvari, ki pa jih ne čutimo?« Naše govorjenje mora biti evangeljsko. Prosimo torej Gospoda, je sklenil papež Frančišek, da bi bilo naše govorjenje »govorjenje preprostih, govorjenje otrok, govorjenje Božjih otrok, govorjenje v resnici iz ljubezni«.

Audio: