50 let po smrti Janeza XXIII.: Krotak in v srcu ponižen

VATIKAN (ponedeljek, 3. junij 2013, RV) – Na današnji dan pred petdesetimi leti je umrl papež Janez XXIII. Ob tej obletnici bo ob petih popoldne v vatikanski baziliki bergamski škof Francesco Beschi daroval sveto mašo. Na koncu je predviden tudi pozdrav papeža Frančiška.

Angelo Giuseppe Roncalli je bil za Petrovega naslednika izvoljen 28. oktobra leta 1958. Njegov predhodnik je bil Pij XII., sam pa je izbral ime Janez XXIII. Že od začetka pontifikata dalje je razodeval stil, ki je odseval njegovo človeško in duhovniško osebnost. Ta je dozorela preko pomenljivega sosledja izkušenj in intenzivnega duhovnega življenja. Umrl je na večer 3. junija 1963. Janez Pavel II. ga je 3. septembra leta 2000 razglasil za blaženega, v zgodovino pa se je zapisal kot »dobri papež«.

Svoje spomine nanj je v pogovoru za Radio Vatikan ob današnji obletnici obudil njegov osebni tajnik, msgr. Loris Capovilla. Spominja se predvsem njegovega pogovarjanja z Bogom, ki je bilo »neposredno, spontano in vedro«: kot otrok, ki se obrača na svojo mamo. »Njegova vera je bila preprosta vera majhnih in ubogih.« Ko je bil kot papežev predstavnik v Bolgariji in se je na božič spominjal svojih domačih, jim je v pismu zapisal, da je kljub dolgemu študiju pozabil skoraj vse, kar se je naučil v šoli. Pozabil pa ni ničesar od tistega, kar se je naučil od svojih staršev ali od domačega župnika, ki ga je krstil. Od tu je izvirala luč njegovega življenja, ki mu je dajala moč nadaljevati in biti poslušen Gospodovim besedam.

Tako se spominja vere velikega papeža Janeza XXIII. msgr. Capovilla, ki v pogovoru omenja tudi dan njegove izvolitve za Petrovega naslednika. Novoizvoljeni papež si je takrat, ko se je prvič pokazal pred Božjim ljudstvom, želel videti obraze svojih bratov in sester. To pa ni bilo mogoče, ker so ga zaslepile luči kamer, ki so bile usmerjene vanj. Ko se je nato nekoliko razočaran z osrednje lože bazilike sv. Petra umaknil nazaj v notranje prostore, je gledal križanega pred seboj. Zdelo se mu je, da mu je Jezus izrekel besede: »Zamenjal si ime in obleko, a zapomni si, da če ne boš ostal krotak in v srcu ponižen, kot sem jaz, ne boš videl ničesar v življenju Cerkve in sveta. Ostani slep!« In kot poudarja msgr. Capovilla, sta bili krotkost in ponižnost srca prvi izraz papeža Janeza XXIII.

Bil pa je tudi papež, ki je sklical drugi vatikanski koncil. Ko je o tem govoril svojemu osebnemu tajniku, mu ta sprva ni odgovoril ničesar. Ko je namreč začel svojo službo pri njem, mu je dal praktične in modre napotke glede obnašanja. Med njimi je bilo tudi priporočilo, naj bo tiho, kadar se ne bo strinjal z njim, in naj počaka, da ga bo povprašal o njegovem mnenju. Janez XXIII. je bil takrat tako prepričan, da njegov tajnik meni, da je drugi vatikanski koncil prevelik projekt, da bi ga mogel uresničiti on, ki je bil že star. Capovilli je zato dejal, da ni najpomembnejše »uresničiti, delati«, temveč »sprejeti navdih«, biti »objekt pozornosti samega Boga, ki te kliče k sodelovanju z Njim«. Četudi bi se torej zgodilo, da bi koncil le napovedal, bi bil to že velik dogodek.

Te papeževe besede so bile za msgr. Capovillo pomemben nauk. Še eden, ki ga je prejel od Janeza XXIII., pa je bil tik pred njegovo smrtjo. Ko sta se poslovila, je izrazil željo, da bi mu slovesno prinesli zakrament evharistije in da bi lahko govoril s svojimi najbližjimi sodelavci. Nameraval jim je priporočiti nadaljevanje koncila. Nato je dodal, da ni pomembno, če bo po njegovi smrti drugače: »Mi štejemo le do določene točke. Vedno pa šteje Bog, ki se poslužuje nas, majhnih ljudi, da bi naredil velike ali majhne stvari v znamenju odrešenja za celotno človeštvo.«

Audio: