Papež Frančišek pred molitvijo Angelovega češčenja o čudežni razdelitvi kruha,
po molitvi: Z vojno se vse izgubi. Z mirom se vse pridobi.
TRG SV. PETRA (nedelja, 2. junij 2013, RV) – Papež Frančišek je danes med nagovorom
pred molitvijo Angelovega češčenja na trgu sv. Petra spregovoril o Jezusovi
pomnožitvi oziroma razdelitvi kruha, kot jo je zapisal evangelist Luka in se v letu
C bere na praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi. Po molitvi in blagoslovu je sveti
oče izrazil živo in bolečo skrb zaradi vztrajnega spora, ki »že dve leti plamnti
v Siriji ter prizadeva nemočno prebivalstvo željno pravičnega miru in razumevanja.
To zaskrbljujoče vojno stanje prinaša s seboj tragične posledice: smrt, uničenje,
ogromno ekonomsko in prostorsko škodo, kakor tudi nadlogo ugrabitve oseb. Medtem
ko obsojam ta dejanja, želim zagotoviti svojo molitev in solidarnost z ugrabljenimi
osebami ter njihovimi domačimi in sklicujoč se na človeškost ugrabiteljev, jih pozivam
naj osvobodijo žrtve.« Nadalje je sveti oče spodbudil prizadevanja za spravo
in mir, ki že potekajo pri reševanju sporov v različnih državah Latinske Amerike ter
pri tem pozval vse, naj ta prizadevanja spremljamo z molitvijo. Preden pa je sveti
oče pozdravil romarje, družine ter vernike iz številnih italijanskih župnij ter iz
različnih držav, združenj in gibanj je dejal: »Zjutraj sem obhajal sveto mašo skupaj
z nekaterimi vojaki in s sorodniki nekaterih padlih v mirovnih misijah, med katerimi
poskušajo pospeševati spravo in mir v deželah, kjer se še vdno preliva toliko bratske
krvi v vojnah, ki so vedno nespametne. 'Z vojno se vse izgubi. Z mirom se
vse pridobi'. Prosim molitev za padle, ranjenje ter njihove domače.
To bomo sedaj storili skupaj v tišini, v našem srcu, vsi skupaj. Molitev za padle,
ranjene, njihove domače. V tišini.«
Sveti oče je številnim
romarjem, ki so se zbrali na trgu sv. Petra in Ulici sprave, med opoldanskim nagovorom
dejal: »Dragi bratje in sestre, dober dan. V četrtek smo obhajali slovesni praznik
Svetega Rešnjega Telesa in Krvi, ki pa je v Italiji in še v nekaterih drugih državah
prestavljen na to nedeljo. To je praznik evharistije, zakramenta Kristusovega Telesa
in Krvi.
Evangelij nam predstavlja pripoved o čudežni pomnožitvi kruha (Lk
9,11-17). Rad bi se ustavil ob vidiku, ki me vedno nagovori in mi da misliti. Smo
na obali galilejskega jezera. Približuje se večer. Jezusa skrbi za ljudji, ki so že
nekaj ur z njim. Na tisoče jih je in lačni so. Kaj storiti? Tudi za učence je to postal
problem, zato rečejo Jezusu: 'Odpústi množico, naj gre v bližnje
vasi in zaselke, da prenoči in si najde živeža' (v. 12). Jezus pa
jim reče: 'Dajte jim vi jesti!'. Oni pa zbegani odgovorijo: 'Nimamo
več kot pet hlebov in dve ribi, razen če gremo in kupimo hrano za vse to ljudstvo'
(v. 13).
Jezus dobro ve, kaj storiti, vendar želi v to vključiti tudi svoje
učence, želi jih vzgajati. Drža učencev je povsem človeška. Iščejo realno rešitev,
ki ne bo povzočila preveč težav: 'Odpusti množico', pravijo, 'naj vsak poskrbi
zase, kakor more, saj si itak že veliko storil za njih; pridigal si jim, ozdravil
bolnike..., odpusti množico'.
Jezusova drža pa je povsem drugačna, saj
izjaja iz njegove povezanosti z Očetom ter iz sočutja do ljudi, iz tistega Jezusovega
sočutja do vseh nas, saj čuti naše težave, naše slabosti, naše potrebe. Pred petimi
hlebi Jezus misli: kakšna previdnost! Iz tega malega lahko Bog naredi dovolj za vse.
Jezus popolnoma zaupa nebeškemu Očetu, ve, da je Njemu vse mogoče. Zato reče učencem,
naj posedejo ljudi v skupinah po petdeset, kar ni naključno; saj to pomeni, da niso
več množica, temveč skupnost, ki jo s kruhom hrani Bog. Potem vzame te hlebe in ribi,
se ozre v nebo, jih blagoslovi, kar zelo jasno kaže na evharistijo, jih razlomi in
začne dajati učencem, učenci pa delijo naprej... in kruha ter rib ne zmanjka! Poglejte
čudež: ki pa je bolj v razdelitvi kot pomnožitvi, saj jo vodi vera in molitev. Vsi
so jedli in je še ostalo. To je znamenje Jezusa, Božjega kruha za človeštvo.
Učenci
so sicer videli, vendar niso povsem dobro razumeli sporočilo. Bili so, kakor tudi
množica, navdušeni zaradi uspeha. Ponovno so šli za človeško logiko in ne Božjo, ki
je logika služenja, ljubezni, vere. Praznik Rešnjega Telesa in Krvi nas poziva, da
se spreobrnemo k veri v Previdnost, da delimo z drugimi to malo, kar smo in kar imamo
ter da se nikoli ne zapremo sami vase. Prosimo našo Mater Marijo, naj nam pomaga pri
tej spreobrnitvi, da bomo resnično in bolj hodili za tistim Jezusom, ki ga častimo
v evharistiji. Tako bodi.«