Rim: 81. generalno zasedanje Zveze višjih redovnih predstojnikov
RIM (ponedeljek, 27. maj 2013, RV) – Posvečeno življenje gre preko procesa
radikalne spremembe. Ta predenj postavlja številne izzive in ga vabi k nadaljevanju
poti s potrpežljivostjo in razločevanjem. Ta ugotovitev je prišla na plan ob koncu
81. generalnega zasedanja Zveze višjih redovnih predstojnikov (Usg). Le-to je bilo
posvečeno temi vodenja v kontekstu posvečenega življenja petdeset let po drugem vatikanskem
koncilu. Potekalo je od 22. do 24. maja v Rimu. Srečanja se je udeležilo okoli 120
predstojnikov. Prisoten je bil tudi prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja
in družbe apostolskega delovanja, kardinal João Braz de Aviz.
Iz povzetka del
je razvidno, da se je na srečanju pokazalo prepričanje, da Sveti Duh danes v Cerkvi
deluje »na poseben način«. Vodi jo »po novih poteh in morda jo bo pripeljal
nazaj k bistvenemu«. Živimo v obdobju krize, a tudi v obdobju upanja, še lahko
preberemo v povzetku. Zato je današnji čas zaznamovan »s kompleksnostjo in potrebo
po razločevanju«. Višji redovni predstojniki pri tem opozarjajo, da danes živimo
tudi krizo odnosov. Potreba po resničnem srečanju in občestvu prežema vsa življenjska
področja. Če je posvečeno življenje »preroško znamenje«, sedaj torej kliče
k bistvenemu v veri. To je Cerkev, ki bi bila »lažja, revnejša, svobodna, služabnica,
zmožnejša živeti na geografskih in eksistencialnih periferijah«. Dokument se nadaljuje
s trditvijo, da je posvečeno življenje »preroško znamenje«, če zna »izraziti
smisel in srce človeškega, če zna izraziti modrost; če zna govoriti o človeku in človeku,
če se pusti navdihovati Bogu in karizmi«.
Izzivi, s katerimi se bodo morali
kmalu soočiti višji redovni predstojniki, so torej mnogovrstni. Med njimi je tudi
odkrivanje trenutkov v procesu formacije, ko je potrebno mlade nagovoriti, naj se
vključijo v medkulturne pastoralne in skupnostne dejavnosti. Posebna pozornost pa
bo morala biti namenjena spletu. Kot navaja dokument, je virtualni svet sestavni del
osebnega in družbenega življenja ter tudi današnjega življenjskega stila. Zato je
dolžnost vseh, ki nosijo odgovornost za občestvo in vodenje, da se zanj zanimajo.
Višji redovni predstojnik mora tako podpirati pozitivno miselnost glede digitalnega
okolja, poznati mora njegove prednosti in tveganja v povezavi z odnosi. Zavedati se
mora, da kandidati za posvečeno življenje s seboj prinesejo svet poznanstev, naklonjenosti
in prijateljstev, ki so navzoči v omrežju. V teh odnosih jim mora pomagati razločevati.
Kot še dodaja dokument, jih bo na ta način usmeril »k pastoralni in koristni uporabi
omrežja in digitalnega okolja«.