Kaldejski patriarh Sako poziva k edinosti: Politika je zadeva kompetentnih laikov
BAGDAD (ponedeljek, 27. maj 2013, RV) – Kaldejski patriarh Louis Raphaël I.
Sako je pred začetkom zbora kaldejske katoliške Cerkve v Iraku, ki se bo začel 5.
junija 2013, tamkajšnjim duhovnikom poslal pismo, v katerem poskuša razjasniti vprašanje
kaldejskega nacionalizma. Tema etične in kulturne kaldejske identitete je namreč zadnje
čase še posebej v središču razprav v katoliški Cerkvi v Iraku. Vedno večja je nevarnost
naraščajočega nacionalizma, ki posega tudi po nasilju, kot to dokazujejo tudi nedavni
atentati, in razdeljuje državo. Patriarh je zato v pismu poudaril edinost med kaldejsko
Cerkvijo in ostalimi Cerkvami v Iraku. Opaziti je namreč razdelitev na podlagi različne
narodne identitete: ena izhaja iz dediščine kaldejskega imperija s središčem v Babiloniji,
druga pa iz asirskega imperija s središčem v Ninivah.
Patriarh Sako svoje
duhovnike povabi, naj si vzamejo čas za resen premislek o sedanjih razmerah ter skupaj
delajo za narod, in sicer v evangeljskem duhu. »Edinost je velik izziv in brez
nje ni prihodnosti,« poudarja patriarh in spodbuja k zavzemanju vseh za edinost
vzhodne Cerkve, kajti vsaka razdelitev je greh. Kaldejsko Cerkev opredeli kot »ranjeno
in razpršeno stvarnost« in navede tri razloge za takšno stanje: nestabilnost,
ki je posledica padca Sadamovega režima, odhajanje kristjanov iz države in beg nekaterih
duhovnikov na Vzhod. Kar se tiče kaldejskega nacionalizma, patriarh Sako poudari,
da ni nič narobe s tem, da ljubimo lastni narod in smo nanj ponosni. Napačno pa je,
da se nek narod ima za boljšega od drugih narodov, in žali tistega, ki ne pripada
njegovi narodni identiteti. Nekaj podobnega se je namreč dogajalo v zadnjem obdobju
v Iraku, spomni patriarh in nadaljuje, da gre za nacionalistično držo, ki jo je zaslediti
na nekaterih spletnih straneh in ki zaznamuje določene skupine vojaške policije; občasno
pa predstavlja tudi nevarnost, da bo očrnila samo katoliškost kaldejske Cerkve. »Kaldejska
Cerkev je bila in vedno bo odprta za vse narode in jezike, kajti Kristus jo je poslal
oznanjat evangelij na vse konce sveta,« piše patriarh. »Smo katoliška kaldejska
Cerkev, odprta za kristjane, a odprta tudi za naše brate muslimane in vse ostale.
Verjamemo v edinost in pluralizem, da bi prijateljstvo bilo v srcu božjega
življenja in bi naše krščansko življenje bilo z njima tudi zaznamovano. Mi, duhovniki,
ne zapuščamo našega evangeljskega poslanstva, da bi postali podporniki nacionalistične
politike,« poudarja kaldejski patriarh.
V nadaljevanju pisma duhovnikom,
patriarh Sako izpostavi, da določeno cerkveno preobčutljivost glede tako imenovane
'kaldejskosti' ne gre interpretirati kot nasprotje med manjšino in večino. Govoriti
o teh dinamikah z izrazi »zmage, kot da bi bila vojna«, pomeni »sramoto«.
V tem smislu nato patriarh poudari, da je neposredno delovanje v politiki izključna
pravica laikov in da duhovniki ne morejo biti vojaki ali privrženci strank. »Politika
je zadeva kompetentnih laikov,« piše v pismu. »Mi jih spodbujamo, da odpirajo
šole, kjer se poučuje kaldejski jezik, kulturne centre, ki se posvečajo kulturi in
umetnosti, politične stranke, ki ščitijo človekove pravice, a vanje se neposredno
ne moremo vključiti ali ji podpirati. To je rdeča nit: duhovnik ne more postati politik
ali pridigar nacionalizma,« jasno poudari patriarh Sako ter duhovnike povabi,
naj ostanejo zvesti svojemu duhovniškemu poklicu in v službi ljudi brez razlikovanja.