Duhovne misli Benedikta XVI. za nedeljo Svete Trojice
Po velikonočnem času, ki se je zaključil prejšnjo nedeljo z binkoštmi, se v bogoslužju
vračamo v čas med letom. To nikakor ne pomeni, da si sedaj lahko kristjani manj prizadevamo,
nasprotno, potem ko smo po zakramentih vstopili v božje življenje, smo poklicani biti
vsak dan odprti za delovanje milosti, s katero napredujemo v ljubezni do Boga in do
bližnjega. Današnja nedelja Svete Trojice v nekem smislu povzema Božje razodetje,
ki se je zgodilo v velikonočnih skrivnostih: v Kristusovi smrti in v vstajenju, v
njegovem vnebohodu na Očetovo desnico ter v izlitju Svetega Duha. Človeški razum in
govorica sta dejansko neprikladna za razlago odnosov, ki obstajajo med Očetom, Sinom
in Svetim Duhom. Kljub temu pa so cerkveni očetje skušali orisati skrivnost Troedinega
Boga tako, da so jo živeli z globoko vero.
Sveta Trojica začne namreč prebivati
v nas na dan svetega krsta. »Jaz te krstim«, reče krstitelj »v imenu
Očeta in Sina in Svetega Duha«. Božjega imena, v katerem smo krščeni, se
spomnimo vsakič, ko naredimo znamenje križa. Teolog Romano Guardini je o znamenju
križa zapisal: »Pred molitvijo ga naredimo zato, da nas duhovno uredi; usmeri misli,
srce in hotenje na Boga. Po molitvi, da ostane v nas to, kar nam je Bog podaril..
Tako objame vse bitje, telo in dušo... ter postane vse posvečeno v imenu Troedinega
Boga«.
V znamenju križa in v imenu živega Boga je oznanilo, ki poraja
vero ter navdihuje molitev. Kakor v evangeliju Jezus obljublja apostolom: »Ko pa
pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico« (Jn 16,13), se to dogaja v
nedeljskem bogoslužju, ko duhovniki teden za tednom delijo kruh Besede in evharistije.
Tudi sveti arški župnik je na to spominjal svoje vernike: »Kdo je sprejel vašo
dušo ob vstopu v življenje? Duhovnik. Kdo jo hrani in ji daje moč za njeno potovanje?
Duhovnik. Kdo jo pripravlja za prihod pred Boga, jo končno umije v krvi Jezusa Kristusa?
Duhovnik! Da, duhovnik, vedno duhovnik« (Pismo ob začetku leta duhovnikov).
Dragi
prijatelji, vzemimo za svojo molitev sv. Hilarija iz Poitiersa: »Ohrani nedotaknjeno
pravo vero, ki je v meni in mi daj vse do zadnjega diha ta isti glas moje vesti,
da bom vedno ostal zvest temu, kar sem izpovedal pri svojem ponovnem rojstvu, ko sem
bil krščen v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha« (De Trinitate,
XII, 57, CCL 62/A, 627). Kličimo Blaženo Devico Marijo, prvo stvaritev, v kateri
je v polnosti prebivala Sveta Trojica, in jo prosimo za njeno varstvo, da bomo lahko
dobro nadaljevali svoje romanje.