P. Kowalczyk: Jezus, pravi Bog, po vnebohodu ne preneha biti pravi človek
VATIKAN (torek, 21. maj 2013, RV) – Šel v nebesa, sedi na desnici Očeta:
ob teh besedah naše veroizpovedi se tokrat zaustavlja p. Dariusz Kowalczyk,
predavatelj dogmatične teologije na Papeški univerzi Gregoriana. Cikel njegovih razmišljanj
nas ob torkih na Radiu Vatikan spremlja skozi leto vere. Ta pobuda je odgovor na povabilo
Benedikta XVI., naj beremo Katekizem katoliške Cerkve.
Predzadnji stavek
Markovega evangelija pravi: »Potem ko je Gospod Jezus govoril z njimi, je bil vzet
v nebo in je sédel na Božjo desnico.« (Mr 16,19) Vnebohod – kot nam razlaga katekizem
– označujeprehod od poveličanosti vstalega Kristusa
k poveličanosti Kristusa, povišanega na Očetovo desnico. Lahko bi rekli,
da je vnebohod zadnji dogodek zemeljskega življenja Jezusa. Vendar pa se izpolni onstran
našega posvetnega obzorja. Vodi namreč v Očetovo večnost.
Vnebohod je
povezan s Sinovim sestopom iz nebes. »Nihče ni šel v nebesa, razen tistega,
ki je prišel iz nebes, Sina človekovega.« (Jn 3,13) Tako trdi evangelist Janez.
Kakšen je pomen premika iz nebes in v nebesa? Zakaj se druga oseba Trojice
spusti, se poniža, in zatem vrne v slavo, ki jo uživa od vedno? Nujno je opozoriti,
da se v tem premiku božje dokončno združi s človeškim – Sin se k Očetu ne vrne sam,
temveč se vrne z lastno človeškostjo. Jezus, pravi Bog, ne preneha biti pravi človek.
Ostane učlovečen, s poveličano človeško naravo.
Katekizem pojasnjuje:
»Človeštvo, prepuščeno svojim naravnim močem, nima dostopa do 'Očetove hiše'. Samo
Kristus je mogel odpreti človeku ta dostop …« V prošnji bogoslužnega branja
na praznik vnebohoda beremo: Gospod, v Kristusu, vzetem v nebo, je naša človeškost
povzdignjena poleg tebe. Jezus Kristus je šel torej pred nami v veličastno
Očetovo kraljestvo.
Besede »sedi na desnici Očetovi« pomenijo, da je
Sin popolnoma enak Očetu v njegovi božanskosti in da oblikujeta isto, edino božanskost.
Sin – kot pravi Bog in pravi človek – se zavzema za nas kot edini posrednik. Zato
lahko upamo, da bomo nekega dne večno z njim.