Sveti oče Papeškim misijonskim družbam: Veselo oznanilo naj ne prihaja iz ust žalostnih evangelizatorjev

VATIKAN (petek, 17. maj 2013, RV) – Papež Frančišek je danes v avdienco sprejel udeležence letnega plenarnega zasedanja Papeških misijonskih družb. Le-te delujejo pod okriljem Kongregacije za evangelizacijo narodov. Srečanje poteka v Rimu od 13. do 18. maja. Udeležuje se ga okoli 150 narodnih voditeljev in drugih predstavnikov.

»Rad bi vam dejal, da ste mi še posebej ljubi, kajti pomagate ohranjati vedno živo dejavnost evangelizacije, ki je paradigma vsakega cerkvenega dela.« S temi besedami je papež Frančišek začel svoj nagovor Papeškim misijonskim družbam. Rimski škof, je poudaril nato, je poklican biti pastir ne le svoji Cerkvi, temveč vsem Cerkvam. In sicer z namenom, da bi bil evangelij oznanjen vse do skrajnih meja zemlje. Pri tej nalogi pa so Papeške misijonske družbe »privilegirano orodje v rokah papeža«. Imenujejo se »papeške«, ker so neposredno na razpolago rimskemu škofu. Njihov specifičen namen pa je delovanje, da bi bil dragoceni dar evangelija na voljo vsem. »So popolnoma aktualne ali celo nujne tudi danes, ker še vedno mnoga ljudstva niso spoznala in srečala Kristusa. Nujno je najti nove načine in nove poti, da bi se Božja milost lahko dotaknila srca vsakega moškega in vsake ženske ter ju pripeljala k Njemu.«

Papež Frančišek je poudaril, da smo pri tem mi vsi »preprosta, a pomembna orodja«. Daru vere nismo prejeli, da bi ga skrili, ampak da bi ga razširili. Ta naloga seveda ni lahka. A pod vodstvom Svetega Duha postane navdušujoča. »Vsi izkušamo svoje uboštvo, svojo šibkost, ko v svet prinašamo dragoceni zaklad evangelija. Toda nenehno moramo ponavljati besede sv. Pavla: 'Ta zaklad pa imamo v lončenih posodah, da bi bila ta presežnost moči Božja in ne iz nas.' (2 Kor 4,7).« Papež Frančišek je zatrdil, da nas mora vedno opogumljati zavest, da moč evangelizacije izhaja iz Boga in pripada Njemu. Poklicani smo, da se »vedno bolj odpiramo delovanju Svetega Duha; da ponudimo vso svojo razpoložljivost, da bi bili orodja Božjega usmiljenja, njegove nežnosti in njegove ljubezni do vsakega moškega in vsake ženske, zlasti do ubogih, izključenih, oddaljenih«. To za kristjana po papeževih besedah ni neko dodatno poslanstvo, ampak bistveno.

Papež je narodne voditelje Papeških misijonskih družb zatem povabil, naj se ne utrudijo vzgajati kristjanov vse od otroštva dalje v resnično vesoljnem in misijonskem duhu. Celotno skupnost morajo osveščati, da bi podpirala misijone. Papeške misijonske družbe morajo zares postati »privilegirano orodje vzgoje k vesoljnemu misijonskemu duhu in vedno večjemu občestvu ter sodelovanju med Cerkvami pri oznanjevanju evangelija svetu«. Ko se skupnost sooča s skušnjavo, da bi se zaprla sama vase in se ukvarjala le s svojimi problemi, je naloga misijonskih družb opozarjati na »missio ad gentes«. Kot je dejal papež, morajo preroško pričevati, da je življenje Cerkve »vesoljni misijon«. Nagovor je sklenil z besedami Pavla VI., da naj bo »današnjemu svetu, ki išče zdaj v tesnobi zdaj v upanju, omogočeno, da prejme veselo oznanilo ne iz ust žalostnih in malodušnih, nepotrpežljivih in preplašenih evangelizatorjev, marveč od takih služabnikov evangelija, ki iz njihovega življenja izžareva gorečnost, od takih, ki so najprej sami sprejeli vase Kristusovo veselje in so pripravljeni zastaviti svoje življenje, da bi bilo božje kraljestvo oznanjeno in bi bila Cerkev zasajena v srce sveta«.

Audio: