Papež Frančišek spodbudil k molitvi: Jezusove rane – njegova molitev posredovanja
pri Očetu za nas
VATIKAN (sobota, 11. maj 2013, RV) – Resnična molitev nas usmeri iz samih
sebe, odpre nas za Očeta ter za brate in sestre v stiski. S to mislijo nas je papež
Frančišek usmeril v današnji dan, ko je zjutraj v kapeli Doma sv. Marte daroval mašo.
Udeležili so se je skupina zaposlenih pri vatikanski žandarmeriji in nekaj argentinskih
novinarjev s svojimi družinami.
Papež Frančišek je med pridigo izhajal iz današnjega
evangelija, ko Jezus pravi: »Če boste kaj prosili Očeta v mojem imenu, vam
bo dal.« Opozoril je na novost, ki izhaja iz Jezusovih besed, novost v
molitvi. Oče nam bo dal vse, vendar samo v Jezusovem imenu, je nadaljeval Frančišek.
Gospod se dvigne k Očetu, vstopi v nebeško svetišče, odpre vrata in jih pusti odprta,
kajti on sam je vrata, in posreduje za nas vse do konca sveta kot duhovnik. »Pred
Očetom moli za nas.«
Ob vstajenju so rane od bičanja in trnove krone,
modrice od udarcev popolnoma izginile z Jezusovega telesa. A želel je ohraniti rane
od žebljev, je nadaljeval papež in dodal: »Rane so pravzaprav njegova molitev
posredovanja pri Očetu.« Jezus kaže Očetu svoje rane in tako posreduje
za nas, ko prosimo v njegovem imenu. To je novost, o kateri nam govori Jezus: »Imeti
zaupanje v njegovo trpljenje, imeti zaupanje v njegovo zmago nad smrtjo, imeti zaupanje
v njegove rane.«
Te Jezusove rane nas po papeževih besedah opogumljajo
v molitvi. Mnogokrat se sicer med molitvijo dolgočasimo, vendar pa molitev ni v tem,
da prosimo to ali ono. Molitev je »posredovanje Jezusa, ki je pred Očetom
in mu kaže svoje rane«. »Molitev k Očetu v Jezusovem imenu
nas usmerja iz nas samih,« je izpostavil papež Frančišek, »molitev,
ki nas dolgočasi je vedno znotraj nas, kot misel, ki pride in gre. A resnična
molitev pomeni izstopiti iz nas samih proti Očetu v Jezusovem imenu, je 'eksodus'
iz nas samih.«
Da bi prepoznali Jezusove rane na nebu, da bi se
naučili prepoznavati te duhovniške rane, rane molitvenega posredovanja, moramo izstopiti
iz sebe proti ranam naših bratov in sester, je nadaljeval papež: »Če nam
ne uspe izstopiti iz sebe k bratu v stiski, bolnemu, nevednemu, revnemu,
izkoriščanemu, če nam ne uspe ta izhod iz nas samih k tem ranam, se ne bomo nikoli
naučili svobode, ki nas vodi v izhod iz sebe in k Jezusovim ranam.« Obstajata
namreč dva izhoda iz nas samih: proti Jezusovim ranam in proti ranam naših bratov
in sester, je ponovno poudaril papež Frančišek in dodal, da je ravno to tista pot,
ki jo Jezus želi v naši molitvi. To je nov način molitve, je sklenil, molitve z zaupanjem
in pogumom, ki nam daje vedeti, da je Jezus pred Očetom in mu kaže svoje rane; prav
tako je molitev v ponižnosti tistih, ki se napotijo iskat Jezusove rane v bratih in
sestrah v stiski, ki še vedno nosijo križ in ga še vedno niso premagali, kot ga je
premagal Jezus.