Papež Frančišek se je srečal s koptskim pravoslavnim patriarhom Tavadrosom II.
VATIKAN (petek, 10. maj 2013, RV) – Papež Frančišek se je danes dopoldne srečal
s koptskim pravoslavnim patriarhom Tavadrosom II. Ta nosi naziv papež Aleksandrije
in patriarh sedeža sv. Marka. »Današnji obisk krepi vezi prijateljstva in bratstva,
ki že povezujejo Petrov sedež in Markov sedež,« tako je na začetku svojega nagovora
pozdravil sveti oče. Zatrdil je, da dogodek zanj predstavlja veliko veselje in milosten
trenutek. Spomnil je na zgodovinsko srečanje, ko sta se sestala Pavel VI. in nedavno
umrli Šenuda III. »Pred štiridesetimi leti je skupna izjava najinih predhodnikov
pomenila mejnik na ekumenski poti.« Kasneje se je razvila tudi komisija za teološki
dialog, ki je doprinesla dobre rezultate in obenem pripravila podlago za obširnejši
dialog med katoliško Cerkvijo in celotno družino vzhodnih pravoslavnih Cerkva.
Papež
Frančišek je izrazil veselje, da je danes mogoče potrditi vse, kar je bilo zapisano
v skupni izjavi pred štiridesetimi leti: »Veseli smo, da se lahko prepoznamo združene
v enem krstu, katerega poseben izraz je naša skupna molitev, ki hrepeni po dnevu,
ko bomo lahko, ker se bo izpolnila Gospodova želja, obhajali ob enem kelihu.«
Papež Frančišek se zaveda tudi, da nas do tam morda čaka še dolga pot. A vseeno ne
želi pozabiti na že prehojeno pot, ki se je konkretizirala preko svetlih trenutkov
občestva. Med temi je izpostavil srečanje Šenude III. in bl. Janeza Pavla II. v Kairu
leta 2000. »Prepričan sem, da nam bodo pod vodstvom Svetega Duha naša vztrajna
molitev, naš dialog in volja, da bi dan za dnem gradili občestvo v medsebojni
ljubezni, omogočili storiti nove in pomembne korake proti polni edinosti.«
Sveti
oče je v nadaljevanju spomnil na pozorne geste, ki jih je patriarh Tavadros II. vse
od začetka svojega poslanstva namenjal koptski katoliški Cerkvi. Ustanovitev narodnega
sveta krščanskih Cerkva predstavlja pomenljivo znamenje želje vseh vernikov v Kristusa,
da bi v vsakdanjem življenju razvijali vse bolj bratske odnose in se dali na razpolago
služenju celotni družbi v Egiptu, katere del so. Patriarhovo prizadevanje za občestvo
vseh vernikov, njegovo zanimanje za usodo države in za vlogo krščanskih skupnosti
v družbi imajo v srcu Petrovega naslednika in celotne katoliške skupnosti globok odmev.
Obstaja
tudi ekumenizem v trpljenju, je nato še dodal papež Frančišek. Tako kot je bila kri
mučencev seme moči in rodovitnosti Cerkve, tako soudeleženost pri vsakdanjem trpljenju
lahko postane učinkovito sredstvo edinosti. Iz skupnega trpljenja lahko z Božjo pomočjo
vzklijejo »odpuščanje, sprava in mir«.