VATIKAN (torek, 30. april 2013, RV) – Na godovni dan svetega papeža Pija V.,
ki je vodil Cerkev v času krščanske neenotnosti in turških upadov, je prefekt Kongregacije
za nauk vere, kardinal Müller, daroval sveto mašo in v svoji pridigi orisal življenje
tega svetnika.
Krstno ime sv. Pija V. je bilo Michele Ghislieri. Prihajal
je iz zelo revne družine, kar pa ga je primoralo, da je do 14. leta pasel ovce. Po
Müllerjevih besedah je morda to bil čas, ko se je v mladem pastirčku začela razvijati
želja po molitvi in tišini, občutek za lepoto narave, bistvenost in konkretnost življenja
ter skrb za čredo. Kot neke vrste diskretna in ponižna priprava na pontifikat, katerega
je imel Gospod že v načrtu.
»Danes«, nadaljuje prefekt Müller, »se
sv. Pija V. spominjamo zaradi njegove velike sposobnosti vladanja in ohranjanja vere.
Predvsem je branil vero preprostih, tako v verskem nauku kot v disciplini. Prizadeval
si je za sklicanje Tridentinskega koncila, še posebej za prenovo rimske kurije, duhovnikov
in redovnih skupnosti. Vsi pa se ga najbolj spominjamo zaradi njegove vloge pri zmagoviti
bitki pri Lepantu. Svetega Pija V. kardinal Müller opisuje kot nekoga, ki je ljubil
resnico in dobro, četudi je zaradi tega imel veliko težav. Morda je to vzpodbudilo
sv. Filipa Nerija, da je napovedal njegov pontifikat, in sv. Karla Boromejskega, da
mu je na konklavah namenil svoj glas.
Sveti Pij V. je bil neomajen branilec
vere in krščanske edinosti. Ne samo, da se je boril proti herezijam tistega časa,
ampak je tudi objavil Rimski katekizem, ustanovil komisijo za pripravo uradne izdaje
Svetega pisma in komisijo za organizacijo ter urejanje evangelizacije po Ameriki,
Afriki in Aziji. Prizadeval si je tudi za edinost med vzhodnim in zahodnim krščanskim
izročilom ter za reformo in poenotenje liturgije.
Ob koncu pridige je kardinal
Müller spomnil na besede izrečene sv. Petru: »Pasi moje ovce.« Služiti s ponižno odločnostjo,
to je naša naloga in naše bogastvo.