S papežem Frančiškom skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 28. april 2013, RV) – »Kar se od nas zahteva je, da smo pripravljeni na srečanje z Jezusom: to pomeni, da znamo videti znamenja njegove prisotnosti, z molitvijo in zakramenti ohranjati vero živo, biti čuječni, da ne bi zaspali, da ne bi pozabili na Boga,« je zatrdil Frančišek v sredo pri splošni avdienci (sreda, 24. april 2013). »Življenje zaspanih kristjanov je žalostno življenje, ni srečno življenje. Kristjan mora biti srečen […] Kristjan, ki se zapre vase, ki skrije vse, kar mu je Gospod dal, ni kristjan; je kristjan, ki se ne zahvaljuje Bogu za vse, kar mu je dal. Življenje nam ni dano zato, da ga ljubosumno hranimo zase, ampak nam je dano zato, da ga podarjamo.« Papež je posebej spodbudil mlade: »Dragi mladi, imejte veliko dušo! Ne bojte se sanjati na veliko! […] Vera je predvsem dar, ki smo ga prejeli. A da bi obrodili sadove, Božja milost vedno zahteva našo odprtost zanj, naš svobodni in konkretni odgovor. Kristus prihaja, da bi nam prinesel Božje usmiljenje, ki odrešuje. Od nas pa se zahteva, da se mu izročimo, da na dar njegove ljubezni odgovorimo z dobrim življenjem, sestavljenim iz dejanj, ki izhajajo iz vere in ljubezni.«

Jezus je vrata ljubezni
Tudi v tem tednu je papež Frančišek vsako jutro daroval sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte in pri pridigah kratko premišljeval o dnevnih berili. Ob evangeljskem odlomku o Jezusu, ki je vrata k ovcam (ponedeljek, 22. april 2013), je papež dejal, da je pri tem treba slediti blagre, biti ponižen, ubog, blag in pravičen. »Jezus je vrata ljubezni, vrata, ki nas ne zavajajo, ki niso napačna.« A prav tako pot. Obstaja sicer mnogo poti, morda tudi ugodnejša za dosego cilja, a so vendarle varljive, niso resnične, so napačne: »Pot je samo Jezus.« Včasih smo tudi v skušnjavi, da bi bili gospodarji samih sebe in ne ponižni otroci in služabniki Gospoda. »To je skušnjava, da bi iskali druga vrata ali druga okna ter vstopili v Božje kraljestvo. A vstopi se samo skozi vrata, ki se imenujejo Jezus. Vstopi se samo skozi tista vrata, ki nas vodijo v življenje, ki se imenuje Jezus. Vsi tisti, ki počnejo drugače, pravi Gospod, ki plezajo, da bi vstopili skozi okno, so tatovi in roparji.«

Identiteto nam daje Mati Cerkev
Na praznik sv. Jurija (torek, 23. april 2013) je papež Frančišek praznoval svoj god. Na ta dan je mašo daroval skupaj s kardinali, pri pridigi pa spregovoril o misijonarstvu, Cerkvi kot Materi in veselju. Krščanska identiteta ne pomeni osebnega dokumenta, nekega pečata, ampak pomeni pripadnost Materi Cerkvi, je poudaril. »Najti Jezusa zunaj Cerkve ni mogoče.« Cerkev je tista Mati, ki nam daje Jezusa, daje nam identiteto.

Cerkev kot zgodba ljubezni
V eni od pridig (sreda, 24. april 2013) je papež Frančišek dejal, da je Cerkev »zgodba ljubezni« in ne »birokratska ustanova«. Naša Cerkev namreč ni nastala kot človekova pobuda. Niso je naredili učenci, saj so bili le Jezusovi odposlanci. Jezusa pa je poslal Oče. »Tako se vidi, da se Cerkev začenja tam, v Očetovem srcu.« Ne vem, je dejal papež Frančišek, če je Oče na začetku imel neko zamisel. Gotovo pa je imel ljubezen. »Tako je začel to zgodbo ljubezni, to zelo dolgo zgodbo ljubezni, ki se še vedno ni končala. Mi, ženske in moški Cerkve, smo sredi te zgodbe: vsak izmed nas je člen te verige ljubezni. Če ne razumemo tega, o Cerkvi ne razumemo ničesar.«

Kristjanov pogum in ponižnost
»Stil evangeljskega pridiganja je povezan z držo ponižnosti, služenja, ljubezni, bratske ljubezni,« je izpostavil papež na praznik evangelista Marka (četrtek, 25. april 2013). Ne gre za osvajanje sveta, ampak za pridiganje svetu. Kristjan oznanja evangelij s svojim pričevanjem bolj kot z besedo. Gre za dvojno razpoložljivost: velik pogum, ki se ne prestraši ob velikih stvareh, in gre naprej, proti brezkončnim obzorjem, ter na drugi strani ponižnost, ki se zaveda majhnih stvari. Gre za napetost med velikim in majhnim, je dejal papež in dodal, da krščansko misijonarstvo hodi ravno po tej poti. »Ko hodimo s to velikodušnostjo in to ponižnostjo, ko se ne prestrašimo pred velikimi stvarmi, pred tistim obzorjem, ampak imamo tudi majhne stvari kot sta ponižnost in vsakodnevna ljubezen, Gospod potrjuje Božjo besedo.«

Krščansko življenje je pripravljanje oči, da bi videle
»Vse krščansko življenje je Jezusovo delo, delo Svetega Duha, da bi nam pripravil prostor, pripravil oči, da bi lahko videli,« je izpostavil Frančišek v eni od pridig v tem tednu (petek, 26. april 2013). »Oči naše duše je treba pripraviti, da bi lahko videle čudovito Jezusovo obličje; pripraviti sluh, da bi lahko slišali lepe besede. Predvsem pa pripraviti srce, da bi ljubili, še bolj ljubili.«

Ostala papeška srečanja
V minulem tednu je papež Frančišek imel tudi nekaj zasebnih avdienc. Srečal se je predsednikom Madagaskarja Andryem Nirinom Rajoelinom, nekdanjim italijanskim premierjem Mariom Montijem in italijanskim nogometašem Javierjem Zanettijem. Sicer pa je poslal sporočilo tanzanijskemu predsedniku ob praznovanju enotnosti Tanzanije, molitev in spodbudo je zagotovil tudi svojemu nasledniku v Buenos Airesu, nadškofu Mariu Aureliu Poliju, pri splošni avdienci pa je tudi pozval k izpustitvi dveh ugrabljenih pravoslavnih metropolitov v Siriji.

Audio: