Kardinal Scola o civilni in politični angažiranosti krščanskih laikov

VATIKAN (sobota, 27. april 2013, RV) – Milanski kardinal Angelo Scola je v dnevnem vatikanskem časopisu L'Osservatore Romano objavil članek o pomembnosti civilne in politične angažiranosti vernikov. Scola pravi, da ne gre toliko za branjenje stališč, ampak da se v javne debate vključijo razlogi, ki so potencialno primerni za vse.

Krščanstvo stremi k temu, da daje odgovore na človeška pričakovanja in potrebe, in to v obliki predloga in nikoli prisile. Scola spominja na drugi vatikanski koncil, ki uči o vlogi vernikov laikov v družbi. Njihova naloga je »da vse časne stvari, s katerimi so ozko povezani, osvetljujejo in usmerjajo, da se te vedno vršijo in razvijajo v skladu s Kristusom ter so v slavo Stvarniku in Odrešeniku« (Dogmatična konstitucija o Cerkvi, 31). Kar pa ne vabi k nadvladi, ampak pravzaprav k priznavanju dejstva, da ima vera, ki je živeta v celoti, neizogibno antropološko, družbeno, kozmološko vrednost in da ima zelo konkretne politične posledice. Če se lastna stališča pričujejo na vsakem človeškem, tudi političnem, področju, to ne ogroža pravic nikogar, pojasnjuje Scola. Ravno nasprotno, medtem ko se ta stališča promovirajo, se udejanja krepostno iskanje plemenitega kompromisa o etičnih, socialnih, kulturnih, ekonomskih in političnih dobrinah.

Scola še omenja primere, ko se ni možno prilagoditi s tako imenovanimi prebivalci pluralistične družbe in se je zato treba zateči k ugovoru vesti. Ta pa, kot govorijo mnogi, nima samo privatnega cilja, t.j. da razbremeni osebo pred njej nesprejemljivim načinom ravnanja, ampak da tudi usmeri pozornost na teme, glede katerih se še vedno ni izoblikovala primerna občutljivost. Življenje in delovanje po vesti tako na dragocen način prispeva k javnim razpravam, ki pa jim družba mora dodeliti še večji poudarek.

Zavedamo se, dodaja milanski nadškof Scola, da možnost ugovora vesti še ni pravno zagotovljena in zato moramo za tako ravnanje večkrat plačati visoko ceno. To pa kristjana umesti v logiko pričevanja, kjer je pričevanje vedno »izpoved« in zato tudi »s sabo prinaša element mučeništva«, kakor je med Sinodo za novo evangelizacijo poudaril papež Benedikt XVI. Pričevanje torej ni »samo stvar srca in ust«, kot je omenil papež, »ampak je tudi stvar inteligence: biti mora premišljena, in kot je premišljena in razumsko dojeta, se dotakne drugega«. Scola zaključi, da je ta naloga »naporna, vendar prekrasna«.

Audio: