Nadškof Francis Chullikatt pred OZN: Priznati in spoštovati pravice in dostojanstvo migrantov

NEW YORK (četrtek, 25. april 2013, RV) – Komisija ZN za prebivalstvo in razvoj je včeraj v New Yorku imela 46. zasedanje. Zbrane je nagovoril tudi nadškof Francis Chullikatt, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih. Kot je dejal, je globalizirana ekonomija s tem, da je povečala stike med ljudmi onkraj meja, res prispevala k oblikovanju in krepitvi prijateljskih vezi in bratstva med ljudmi. Obenem pa je naraščanje družbenih in gospodarskih neenakosti postalo vir delitev med narodi po svetu. Družbenoekonomska negotovost in revščina sta vedno več posameznikov, družin in celotnih skupnosti prisilili, da so se zatekli na tuja ozemlja, zapustili svoje domove in družine v upanju po varnejši prihodnosti. Na milijone ljudi je vsako leto prisiljenih zapustiti svojo zemljo in zemljo svojih prednikov zaradi vojne, humanitarne krize, državnih nemirov in lakote, samo da bi preživeli, je zatrdil nadškof.

Nadaljeval je, da sedanje stanje migracije predstavlja 'družbeni fenomen epohalnih razsežnosti', kjer so družine prisilno ločene, otroci ranjeni, delavci izkoriščani in migranti zaprti brez spoštovanja njihovih človekovih pravic in dostojanstva. Nadškof Chullikatt je izpostavil spolno zlorabljanje in izkoriščanje žensk migrantk, ki so pogosto žrtve trgovine z ljudmi, kod da so tržno blago. Sveti sedež zato z odobravanjem sprejema poročilo ZN, v katerem je poudarjena potreba po ponovnem združevanju družin, integraciji migrantov, priznanju delovnih kvalifikacij migrantom, novih pristopih k oskrbi starejših, zaščiti žensk, ki delajo kot hišne pomočnice, in zaščiti migrantov z neurejenim statusom.

Glede migracije je vatikanski predstavnik dejal, da države imajo pravico zaščititi svoje teritorialne meje. A migracijske razmere to pravico postavljajo ob pravico ljudi do preseljevanja in iskanja življenjskega standarda, ki ustreza njihovemu dostojanstvu. Če ta ni zagotovljen, ima vsak pravico, da ga išče drugod, ciljne države pa imajo moralno dolžnost, da vsakega priseljenca obravnavajo s spoštovanjem njegovih pravic in dostojanstva. Nadzorovanje državnih meja zatorej zahteva obravnavanje migrantov s pravičnostjo in usmiljenjem in ne kot nevarne kriminalce ali nezaželeni element v družbi. Prav tako zahteva pravno zaščito in spoštovanje splošnih pravic migrantov, ne glede na njihov status priseljenca, ampak v okviru pravice do življenja, razvoja, izobrazbe, obleke, hrane, bivališča in osnovne zdravstvene oskrbe.

Prvi korak k reševanju migracijskega vprašanja je po nadškofovih besedah torej priznanje prisotnosti migrantov med nami in priznanje njihove človečnosti. Prisotnost migrantov med nami nas postavlja pred starodavno vprašanje: Kdo je moj sosed? ter države gostiteljice vabi, da ovrednotijo svojo gostoljubnost. Mnogi migranti spadajo med 'preproste, skromne, revne, pozabljene, tiste, ki v očeh sveta niso pomembni', kot je ob priložnosti dejal papež Frančišek. Njihovo človeško dostojanstvo zahteva, da jim priznamo temeljne pravice, vključno s pravico do migracije, je dodal nadškof. Tudi migranti so ljudje, ki se spoprijemajo z izzivi kot vsi mi, pogosto v zelo težkih razmerah. Treba je okrepiti občutek za solidarnost med narodi in ljudstvi, kar zahteva sodelovanje med državami, od koder priseljenci prihajajo, in državami, kamor so namenjeni, je še zatrdil nadškof Chullikatt.

Audio: