Papež Frančišek svojemu nasledniku v Buenos Airesu zagotavlja molitev
BUENOS AIRES (torek, 23. april 2013, RV) – »Spremljam te z molitvijo in
naklonjenostjo očeta in brata,« je papež zapisal v pismu novemu nadškofu Buenos
Airesa Mariu Aureliu Poliju. V soboto, 20. aprila 2013, je namreč v stolnici Buenos
Auresa potekala slovesna umestitev novega nadškofa Polija, ki je tako nasledil kardinala
Bergoglia, sedanjega papeža. Frančišek je v pismu, ki je bilo prebrano pred mašo,
tudi zapial, da verno ljudstvo Buenos Airesa ni težko imeti rad in jih zato ne bo
težko nositi v srcu ter dodal, da mu ravno ti ljudje najbolj manjkajo.
Sicer
pa je nadškof Poli v svoji prvi pridigi izpostavil pomen soodgovornosti celotnega
Božjega ljudstva v evangelizacijskem poslanstvu Cerkve, ki je danes pomembno bolj
kot kdaj koli prej. Dejal je, da morajo pastirji in verniki skupaj uresničevati pot
evangelizacije in poglabljati zavzetost za to, da so učenci in misijonarji. Tako bodo
prinesli evangelij tistim, ki živijo, delajo in obiščejo Buenos Aires, da bodo spoznali
Boga Očeta in njegove darove ljubezni, pravičnosti in miru. Po Polijevih pa je še
posebej pomembno služenje revnim, trpečim in izključenim. Novi buenosaireški nadškof
je v duhu velikonočnega časa povabil k premišljevanju o podobi Kristusa Vstalega kot
dobrega pastirja. Samo Bog se lahko imenuje 'pastir', ker je edini, ki skrbi za vsakega
človeka, ki roma po tem svetu. Bog je namreč edini, ki ne zavaja, ki izpolnjuje obljube
in ki lahko da tisto, kar nihče drug ne more dati: večno življenje. Jezus kot pastir
s svojim ljudstvom vzpostavi srčen odnos poln ljubezni in spodbuja celotno svojo čredo.
Uči nas, je dejal nadškof Poli, da je pastir vseh stotih ovac in se ne zadovolji samo
z devetindevetdesetimi. Vse pusti, da bi našel tisto izgubljeno, da ne bi izgubil
nobene od teh, ki mu jih je dal Oče. Velika čreda človeštva je pod njegovim pogledom;
in upa, da bo prepoznalo njegov glas.
Nadškof Poli je nagovoril še duhovnike,
rekoč da podoba dobrega pastirja nakazuje način vsakdanjega uresničevanja duhovniške
službe. To poslanstvo je treba izpolnjevati z veseljem in ljubeznijo pastoralnega
služenja. Potrebno je prenovljeno navdušenje, da bi se Jezusa lahko prinašalo ljudstvu
in zato je ljudstvo treba ljubiti in mu služiti. Zato je pastoralna ljubezen tista
vrlina srca, s katero morajo pastirji posnemati Kristusa v njegovem izročanju in služenju
ljudem. Pastoralna ljubezen določa način, kako biti pastirji v današnjem času, način
mišljenja in delovanja, je še dejal nadškof.