Papež Frančišek: Mlačni kristjani gradijo Cerkev po lastnih merah
VATIKAN (sobota, 20. april 2013, RV) – Mlačni kristjani so tisti, ki želijo
zgraditi Cerkev po lastnih merah – ta pa ni Jezusova Cerkev. Tako je danes med pridigo
dejal papež Frančišek, ko je zjutraj daroval mašo v kapeli Doma sv. Marte. Navzoči
so bili prostovoljci iz vatikanskega pediatričnega dispanzerja, ki ga vodijo sestre
usmiljenke. Ta ustanova že 90 let pomaga otrokom in družinam v stiski, ne glede na
njihovo versko ali narodnostno pripadnost. Ob papežu sta bila danes tako kot ministranta
tudi dva dečka.
Sveti oče je sicer nadaljeval premišljevanje o prvi krščanski
skupnosti na podlagi Apostolskih del. Skupnost je po prvem obdobju preganjanja sedaj
živela trenutek miru. Utrdila se je in rastla. Cerkev je poklicana, da hodi v Božji
navzočnosti, je dodal papež Frančišek: »Hoditi v strahu Božjem je na nek
način smisel čaščenja in Božja navzočnost.« Kadar smo v Božji navzočnosti,
ne naredimo nič slabega in se tudi ne odločamo narobe, je poudaril papež. Pred njim
smo v veselju in sreči, ki sta tolažba Svetega Duha oz. Gospodov dar, ki nam omogoča
iti dalje.
Nekateri učenci so se od Jezusa oddaljili, ker se jim je njegov
jezik zdel pretrd. Po papeževih besedah obstaja veliko tveganje, da gremo tudi sami
po njihovi poti. Ti učenci so Jezusa namreč morda občudovali, le da so to raje počeli
od daleč. Tako se niso preveč zapletli z njim, saj je nekdo, ki govori »nekoliko
čudne stvari«. Taki kristjani ne hodijo v Božji navzočnosti, nimajo tolažbe Svetega
Duha in z njimi Cerkev ne raste. So le kristjani »zdrave pameti«, ki pa se
držijo ob strani, je dejal papež Frančišek: »To so tako rekoč kristjani
'sateliti', ki imajo svojo majhno Cerkev, po lastnih merah.« Z besedami
iz knjige Razodetja so to »mlačni kristjani«. Mlačnost je »skušnjava posvetne
opreznosti«.
Nasprotje od »kristjanov satelitov« so mnogi kristjani,
ki pričujejo za Jezusovo ime, včasih vse do mučeništva. Le-ti dobro razumejo Petrov
odgovor na Gospodovo vprašanje, če želijo tudi oni oditi: »Gospod, h komu naj gremo?
Besede večnega življenja imaš.« Skupina se tako zmanjša. A tisti, ki ostanejo,
vedo, da nimajo iti kam drugam. Papež Frančišek je pridigo sklenil s prošnjo, da bi
Cerkev še naprej »rastla, se utrjevala, hodila v strahu Božjem in s tolažbo Svetega
Duha. Da bi nas Gospod osvobodil skušnjave tiste 'zdrave pameti' (med navednicami),
skušnjave, da bi šepetali proti Jezusu, ker je preveč zahteven, skušnjave pohujšanja.«