Kardinal Sandri o drugem vatikanskem koncilu in vzhodnih Cerkvah

RIM (sobota, 20. april 2013, RV) – »Koncil zelo prepričljivo uči, da “vzhodne Cerkve, ki so v občestvu z rimskim apostolskim sedežem pospešujejo edinost vseh kristjanov, zlasti vzhodnih. To nalogo izpolnjujejo zlasti z molitvijo, z zgledom svojega življenja, s spoštljivo zvestobo starim vzhodnim izročilom, z boljšim medsebojnim poznavanjem, s sodelovanjem in z bratskim spoštovanjem do stvari in do ljudi” (VC 24).« To je dejal kardinal Leonardo Sandri, prefekt kongregacije za vzhodne Cerkve med predavanjem v romunskem kolegiju v Rimu, kjer v Letu vere organizirajo predavanja na temo 2. vatikanskega koncila.

Kardinal je dejal, da »Duha vstalega Gospoda moramo nenehno prositi, da bi vzhodne Cerkve gojile to skrb za to edinost. Ta skrb je izhajala iz srca blaženega Janeza XXIII., ko je ob odprtju koncila spodbujal Cerkev, naj se veseli zaradi občestva toliko svojih sinov (Gaudet Mater Ecclesia!). Iz te skrbi za edinost se poraja veselje do oznanjevanja evangelija, kakor je učil veliki Pavel VI. V tem letu vere je ta skrb posebej aktualna, v prizadevanju za novo evangelizacijo. To skrb je izpričeval bl. Janez Pavel II., ki je bil že kot mlad škof navzoč na koncilu. To čutimo v njegovem apostolskem pismu Orientale Lumen (Luč z Vzhoda) kakor tudi v njegovi okrožnici Ut Unum Sint (Da bi bili eno). Papež Benedikt je v polnosti živel zavzetost za edinost. Ko je obiskal našo kongregacijo, nas je nepozabno opomnil, da “je koncilska odločitev za ekumenizem nepreklicna” in da so izročila krščanskega Vzhoda dediščina celotne Cerkve, tudi latinske, in nujen napotek za prihodnost.«

Prefekt kongregacije za vzhodne Cerkve je zaključil pregled skrbi za edinost, ki so jo imeli papeži, s papežem Frančiškom. Ta je pokazal vsem katoliškim in pravoslavnim vzhodnim kristjanom besede edinosti, ki jih je izrekel na veliki petek v koloseju: »Kristjani moramo na zlo odgovarjati z dobroto. Nase moramo sprejeti križ, kakor Jezus. Nocoj smo slišali pričevanje naših bratov iz Libanona. Oni so sestavili ta lepa premišljevanja in molitve. Iz srca se jim zahvaljujemo za to uslugo in zlasti za pričevanje, ki nam ga dajejo. To smo videli tedaj, ko je šel papež Benedikt v Libanon. Videli smo lepoto in moč občestva kristjanov te dežele in prijateljstva toliko muslimanov in mnogo drugih. To je bilo znamenje za bližnji Vzhod iz na ves svet: znamenje upanja…«

Audio: