VATIKAN (torek, 16. april 2013, RV) – Bog je postal človek: tako je
naslov današnjega razmišljanja p. Dariusza Kowalczyka, predavatelja dogmatične teologije
na Papeški univerzi Gregoriana. Cikel njegovih razmišljanj nas ob torkih na Radiu
Vatikan spremlja skozi leto vere. Gre za pobudo, ki je odgovor na vabilo Benedikta
XVI., naj beremo Katekizem katoliške Cerkve.
Stavek 'Bog je postal človek'
vsebuje bistvo krščanske vere. A potrebno je natančno opredeliti, da je bila Beseda,
druga oseba Svete Trojice, tista, ki je postala meso. Učlovečenje temelji – kot beremo
v katekizmu – v dejstvu, da si je »Božji Sin privzel človeško naravo,
da bi v njej izvršil naše odrešenje«. Na ta način se je Bog združil
z nami v človeški zgodovini. Istočasno – v osebi Očeta – presega vse stvarstvo.
Obenem pa je Bog navzoč in deluje tudi iz notranjosti stvarstva,
v intimnosti človeka – in sicer v osebi Svetega Duha.
Učlovečenje ni
nekakšna gledališka predstava. Bog si ni nadel maske s človeškim obrazom, da bi z
njo odigral dramsko vlogo. Cerkev izpoveduje, da je Jezus Kristus postal
resnično človek in ostal resnično Bog. Učlovečenje Božjega Sina ne pomeni – zatrjuje
katekizem – da je »Jezus Kristus delno Bog in delno človek, tudi ne, da v njem obstaja
nerazločena mešanica božjega in človeškega«. Ekumenski koncili nas učijo, da je učlovečeni
Sin ena od božjih oseb z dvema naravama: božjo in človeško.
Toda zakaj
učlovečenje? Že je bilo rečeno, da je Bog postal človek zaradi našega odrešenja. A
treba je opozoriti še, da odrešenja ni mogoče omejiti na nekakšen zunanji odlok, ampak
se izvršuje v resničnem in večnem odnosu Boga z živim človekom. Ta odnos nam je bil
razodet in podarjen prav z učlovečenjem. V Jezusu je bilo človeško združeno z božjim,
ne da bi se pri tem eno pomešalo z drugim. Bog je postal človek, da bi bil človek
lahko za vedno soudeležen pri življenju Trojice. Katekizem navaja sv. Atanazija: »Božji
Sin je postal človek, da bi nas pobožanstvil.« Če je Bog lahko postal resnično človek,
bomo tudi mi lahko pobožanstveni.