Kardinal Vegliò: Na letališčih poslušati Božjo besedo
POLJSKA (ponedeljek, 15. april 2013, RV) – »Tudi na letališčih je bolj kot
kdaj koli prej potrebno poslušanje Božje besede in življenje v skladu z njo.«
Tako je zatrdil kardinal Antonio Maria Vegliò, predsednik Papeškega sveta za pastoralo
migrantov in potujočih, v otvoritvenem govoru osmega evropskega seminarja katoliških
kaplanov v civilnem letalstvu. Ta se je danes začel v Krakovu na Poljskem in bo potekal
do četrtka, 18. aprila 2013. Kardinal Vegliò je v govoru dejal, da je poslanstvo katoliških
kaplanov v civilnem letalstvu to, da na letališčih prinašajo Boga človeku in vodijo
človeka v srečanje z Bogom, kot je to že izpostavil Benedikt XVI.
Letališča
so po Vegliòjevih besedah kraji naglice in razburjenosti, tako za potnike kot letališko
osebje, in ne pripomorejo k temu, da bi se oseba zaustavila pri Bogu. »Trenutek
premora in molitve vsakemu človeškemu bitju omogoča, da se zaustavi za premislek in
si zastavi vprašanja o smislu življenja, pomenu dobrega in slabega, posledicah lastnega
delovanja. Poslušanje evangelija vodi v odpiranje in pristopanje k drugemu in torej
v tem smislu goji dušo in širi srce. Je pristna podpora za tiste, ki želijo dobro,
a imajo težavo pri njegovem uresničevanju,« je zatrdil kardinal Vegliò. Želja
po Bogu je namreč močna v vsakem človeku. Poslušanje Božje besede pa ne pomeni samo
poslušanje svetopisemskih stavkov, ampak sprejemanje in približevanje Besedi Boga,
pustiti, da nas on preoblikuje, da po moči Svetega Duha postanemo podobni Kristusu.
Predsednik
papeškega sveta je v nadaljevanju izpostavil potrebo po oznanjevanju in sporočanju
Božje besede s širokosrčnostjo in blagostjo, še posebej na letališčih, kjer delovni
in potovalni stres vpliva na človekovo notranje razpoloženje. A da bi kaplani lahko
učinkovito oznanjali Božjo besedo, jo prej morajo sprejeti, jo narediti za svojo,
in da bi bili prepričljivi, jo morajo konkretno živeti.
Odprtost za Boga vodi
v odprtost do drugih, kot so to kaplani na letališčih, ki svoje poslanstvo izvajajo
med osebami različnih porekel, kultur, ver in rahločutnosti. Seveda se drugega ne
posluša na isti način, kot se posluša Boga. Poslušanje ni notranja razpoložljivost
vsakega človek, ampak je prej dejavna ljubezen. Terja zavzetost in včasih tudi osebni
napor. »Je kot izstop iz sebe, da bi dali prostor drugemu v lastnih mislih in lastnem
srcu,« je zatrdil kardinal. »Je velikodušna gesta, oblika altruizma.« Z
nekaterimi se lahko z lahkoto vzpostavi neka uglašenost in takrat se poslanstvo pokaže
kot uspešno. Pri poslušanju drugih je treba poseči po vsem znanju, potrpežljivosti
in krepostih, ki jih Božja beseda ponuja vsakemu kaplanu. Božja beseda namreč daje
tisto zmožnost in tisto varnost, ki omogočata razumevanje in nežnost, tisto rahločutnost,
o kateri veliko govori papež Frančišek. »Biti brez strahu pred izkazovanjem
dobrote in nežnosti je izraz moči, prave moči, ki je tista notranja,« je
dejal kardinal Vegliò in dodal, da se zato ne enači s šibkostjo, ampak pomeni pristopiti
k problemom in trpljenju drugega in ga poskušati razumeti, v drugem videti svojega
bližnjega in ga spoštovati kot osebo, ne glede na njegovo izpovedovanje vere.