Flores v Buenos Airesu: Kraj, kjer se je mali Bergoglio učil in igral nogomet

BUENOS AIRES (ponedeljek, 8. april 2013, RV) – Fotografija papeža Frančiška na hiši s številko 531, v četrti Buenost Airesa, imenovani Flores, mimoidočega spominja, da se je na tem kraju rodil Jorge Mario Bergoglio. Nekaj korakov stran se nahaja trg Božjega usmiljenja, kjer je tudi kolegij Naša Gospa Božjega usmiljenja. Vodijo ga redovnice, ki pripadajo kongregaciji z istim imenom. Kolegij z osnovno in srednjo šolo je tukaj že 137 let. Obiskoval ga je tudi Bergoglio, ko mu je bilo šest let.

»Ko je postal škof, je sem prihajal dvakrat na leto,« pripoveduje Marija Ilda, ena od sester, ki uči v kolegiju. »Ob njem smo se zbrale vse okoliške redovnice. Dajal nam je pastoralne smernice. To je zanj pomemben kraj. Tukaj je prejel prvo sveto obhajilo. Pozneje se je kot škof sem vračal praznovat obletnice. Gre za prva leta devetdesetih let prejšnjega stoletja.« Bergoglio je kolegij zadnjič obiskal 10. novembra lansko leto, ko je kapela, v kateri je prejel prvo sveto obhajilo, praznovala 75 let. Kapela ni ravno velika. Pred ambonom je postavljena papeževa fotografija. O Bergogliu kot učencu ni nobenih fotografij, pojasni sestra Marija Ilda.

Da bi prišli do študijske sobe, kjer se je učil tudi mali Jorge, se je treba spustiti po stopnicah, ki so postale »na svoj način delček zgodovine«, kot pravi sestra Marija Ilda: »Učil se je tako, da je hodil gor in dol po teh stopnicah. To je bil njegov način učenja. Ostali učenci so se učili z listom pred sabo, on pa si je oblikoval čisto svoj način. Tudi kot majhen ni bil oseba, ki bi rada ostajala za šolskimi klopmi. Raje je bil zunaj, kot je tudi sam povedal v eni od svojih homilij. Sredi ljudi se namreč uresničuje dolžnost pastirja.« Znotraj kolegija se nahaja tudi igrišče, kjer je Bergoglio igral nogomet.

Sestra Marija Ilda pripoveduje: »Lansko leto smo vse sestre naše kongregacije prišle sem za praznik svetega rešnjega telesa in krvi. Z nami je bil Bergoglo, ki je skupaj z množico hodil po cesti. To je njegova posebnost. Pred njim nisem nikoli videla kardinala, ki bi v procesiji hodil sredi ljudi.« V spomin prikliče tudi dan njegove izvolitve za Petrovega naslednika: »13. marca smo vse skupaj gledala televizijo. Nobena od nas ni tega pričakovala. Bilo je popolno presenečenje. Pisalo se je, da je bil skoraj izvoljen že leta 2005, in mislile smo si, da takšna priložnost pride samo enkrat v življenju. Tako vsaj pravi naša ljudska modrost. A očitno je tudi ljudska modrost stvar Božje previdnosti. Kar je dobro, saj pomeni, da lahko vedno gojimo upanje. Ko je bilo izgovorjeno ime Bergoglio, je za nas to bil praznik.« Tisti dan se je pri večerni maši v cerkvi svetega Joževa v Floresu zbralo morje ljudi. Množica vernikov se je zbrala v katedrali in pred njo tudi na dan, ko je papež Frančišek daroval sveto mašo ob začetku svoje petrinske službe. »Odkar je Bergoglio postal papež, je zame bilo res veliko lepih in nepozabnih trenutkov,« pravi sestra Marija Ilda in doda, da bi bilo zares lepo, če bi papež sedaj lahko videl svojo fotografijo v kapeli, kjer je prejel prvo sveto obhajilo: »Vse bi bile zelo srečne.«

Audio: