Papež Frančišek med opoldanskim nagovorom: 'Blagor tistim, ki niso videli, pa so verovali'. To je blagor vere.

TRG SV. PETRA (nedelja, 7. april 2013, RV) – »Dragi bratje in sestre, dober dan. Z današnjo nedeljo, ko se zaključi velikonočna osmina, ponavljam velikonočno voščilo vsem z istimi besedami vstalega Jezusa: 'Mir vam bodi!' (Jn 20,19.21.26). To ni pozdrav, tudi preprosto voščilo ne, temveč je dar, še več, dragoceni dar, ki ga Kristus daje svojim učencem, potem ko je šel skozi smrt in predpekel. Daruje mir, kakor je obljubil: 'Mir vam zapustim, svoj mir vam dam. Jaz vam ga dajem, a ne, kakor ga daje svet' (Jn 14,27). Ta mir je sad zmage Božje ljubezni nad zlom, je sad odpuščanja. In ravno tako je: resnični mir, tisti globoki, prihaja iz izkušnje Božjega usmiljenja. Danes je nedelja Božjega usmiljenja, kakor je hotel blaženi Janez Pavel II., ki je zaprl oči na tem svetu ravno na vigilijo tega praznika«. S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se kraljica nebeška, ki jo molimo v velikonočnem času, na trgu sv. Petra. Po molitvi in blagoslovu je papež Frančišek pozdravil vse romarje, ki so se udeležili svete maše, ki jo je v cerkvi Svetega Duha, ki se nahaja v neposredni bližini trga sv. Petra, vodil kardinal vikar Rima, Agostino Vallini, z bededami: »Dragi bratje in sestre, bodite glasniki in priče Božjega usmiljenja!« Sveti oče je pozdravil tudi neokatehumene, ki danes začenjajo poseben misijon po trgih mesta Rim in trgih vsega sveta.

Sveti oče je v nadaljevanju opoldanskega nagovora, vernikom, ki so napolnili trg sv. Petra in del ulice sprave, predstavil današnji evangelij z besedami: »Janezov evangelij poroča, da se je Jezus dvakrat prikazal apostolom zaprtim v dvorani zadnje večerje. Prvič še tisti večer na dan vstajenja, ko pa ni bilo Tomaža, ki je rekel: 'če ne vidim in se ne dotaknem, ne bom veroval. Drugič pa osem dni zatem, ko pa je bil Tomaž. Jezus se je obrnil ravno nanj, ga povabil, da pogleda rane in se jih dotakne, in Tomaž je vkliknil: 'Moj Gospod in moj Bog' (Jn 20,28). Tedaj mu je Jezus rekel: 'Ker si me videl, veruješ. Blagor tistim, ki niso videli, pa so verovali.' (Jn 20,29). In kdo so bili tisti, ki so verovali, ne da bi videli? Drugi učenci, drugi jeruzalemski moški in ženske, ki čeprav niso srečali Jezusa vstalega, so verjeli pričevanju apostolov in žena. To je zelo pomebna beseda glede vere, ki jo lahko imenujemo blagor vere. 'Blagor tistim, ki niso videli, pa so verovali'. To je blagor vere. V vsakem času in v vsakem kraju so blaženi tisti, ki po Božji Besedi, oznanjeni v Cerkvi in od kristjanov izpričani, verujejo, da je Jezus Kristus učlovečena Božja ljubezen, učlovečeno Usmiljenje. To velja tudi za vsakega od nas!

Jezus je apostolom skupaj s svojim mirom podaril tudi Svetega Duha, da bodo lahko razširili po svetu odpuščanje grehov, tisto odpuščanje, ki ga lahko da samo Bog in ki ga je stalo Sinove krvi (prim. Jn 20,21-23). Cerkev je od vstalega Kristusa poslana posredovati ljudem odpuščanje grehov in tako s tem dati rast kraljestvu ljubezni, sejati mir v srca, da se bo uveljavil tudi v odnosih, v družbi, v institucijah. Duh vstalega Kristusa je pregnal strah iz src apostolov ter jih priganjal iti ven iz dvorane zadnje večerje, da bi ponesli evangelij. Imejmo tudi mi več poguma pri pričevanju vere v Vstalega Kristusa! Ne smemo se bati biti kristjani in živeti kot kristjani! Imeti moramo ta pogum, da gremo oznanjati Vstalega Kristusa, saj On je naš mir, On je mir ustvaril s svojo ljubeznijo, s svojim odpuščanjem, s svojo krvjo, s svojim usmiljenjem.

Ob zaključku nagovora je sveti oče naznanil, da bo popoldne obhajal evharistijo v baziliki sv. Janeza v Lateranu, ki je stolnica rimskega škofa. »Skupaj prosimo Devico Marijo, da nam pomaga, škofu in ljudstvu, hoditi v veri in v karitativni ljubezni, vedno zaupajoč v Gospodovo usmiljenje, saj nas on vedno pričakuje, ljubi, nam je odpustil svojo krvjo in nam odpušča vsakič, ko gremo k Njemu in ga prosimo odpuščanja. Zaupajmo v njegovo usmiljenje.«

Audio: