Cerkev v Španiji ima novega blaženega

ŠPANIJA (nedelja, 7. april 2013, RV) – Kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, je danes v mestu Cordoba v Španiji vodil beatifikacijo duhovnika Cristofora svete Katarine. To je bila prva razglasitev novega blaženega v pontifikatu papeža Frančiška. Postopek za beatifikacijo se je začel že leta 1773, zaključil pa se je lanskega decembra s priznanjem čudeža. Cristoforo je poznan predvsem kot »pričevalec dejavne ljubezni«, ki je deloval med trpečimi. Je tudi ustanovitelj bolniške kongregacije Jezusa Nazarečana. Rodil se je kot Cristoforo Fernández Valladolid leta 1638. Umrl pa je leta 1690.

Odraščal je v preprosti krščanski družini s šestimi otroki. Ko je bil star deset let, je prvič potrkal na vrata frančiškanskega samostana. A bratje so ga takoj odpeljali nazaj domov, kjer je njegova mati zaradi sinovega izginotja obupano molila. Med šolanjem je nato prišel v stik z nekaterimi bratovščinami, ki so gojile spokorniško duhovnost. Kmalu zatem je začel delati v bolnišnici. Odlikoval se je po svoji predanosti in duhu služenja. Po letu 1661 je postal zakristan v samostanu Brezmadežnega spočetja. Liturgija je tam postopoma vse bolj oblikovala njegovo dušo. Leta 1663 je bil posvečen v duhovnika.

Kasneje, med tridesetletno vojno je postal kaplan enega izmed bataljonov. Po vrnitvi nazaj domov je nekaj časa živel kot puščavnik. Postal je frančiškanski tretjerednik in je ustanovil puščavniško skupnost tretjerednikov. Skupaj s sobrati je živel življenje skupnosti in pomagal bližnjim kmetom. Medtem pa je začutil klic, da da svojemu duhovniškemu in redovniškemu življenju nov pomen. Zapustil je puščavo in odšel v Cordobo. Tam je Kristusovo obličje prepoznal v ubogih, odrinjenih na rob, zapuščenih mladostnikih, bolnih, invalidih, v ponižanih in ostarelih ženah ter v otrocih. To je bilo leta 1673. Mesto je bilo globoko zaznamovano s človeško in duhovno bedo. Bil je čas kuge in hude lakote. Tamkajšnji prebivalci so v njem tako dobili učinkovitega delavca in Božjega človeka.

Novi blaženi je hodil po mestnih ulicah in prosil miloščine zaradi Gospodove ljubezni. Obenem je skrbel za najbolj bolne in se posvečal ustanovitvi nove kongregacije in bolnišnice Jezusa Nazarečana. Njegovi bratje so zbirali sredstva za bolnišnico in s pomočjo bratovščin, plemstva in naroda so uspeli pokriti vse potrebe ustanove. Pater Cristoforo je dal nad vhod napisati: Moja previdnost in tvoja vera bosta to hišo ohranila na nogah. V bolnišnico je z ljubeznijo in velikodušnostjo sprejemal reveže, ki so živeli na ulicah. Njegovo delo so poznali in cenili tako kardinali, škofi, duhovniki in redovniki, kot tudi berači. Moška veja njegove kongregacije je usahnila konec 19. stoletja, ženska veja pa še danes živi in deluje v Evropi in Ameriki.

Audio: