Odprtje razstave slikarskih del Jožeta Bartolja z naslovom Sanje

LJUBLJANA (torek, 2. april 2013, RV) – V Galeriji Staneta Kregarja v Zavodu sv. Stanislava bodo v sredo, 3. aprila 2013, ob 19.00, odprli razstavo slikarskih del Jožeta Bartolja z naslovom Sanje. Poklicali smo gospo Bernardo Podlipnik in jo prosili, da za Radio Vatikan predstavi razstavo in avtorja.

Jože Bartolj se je vse od diplome iz slikarstva na likovni pedagogiki skoraj v celoti posvečal sakralnemu slikarstvu. Več kot desetletje ga je pri postavitvi slikarskih razstav zanimalo (pre)oblikovanje galerijskega prostora – glede na to, da je bil njegov opus vezan predvsem na sakralno tematiko, je raziskoval dialog med galerijskim in bogoslužnim prostorom (take postavitve smo videli na razstavah v Dolu pri Ljubljani, v Zavodu sv. Stanislava, v galeriji v Trnovem in Galeriji Družina).

Tokrat pa nam na razstavi, ki jo je naslovil z na videz preprostim, a pomensko široko odprtim naslovom »Sanje«, razkriva, kaj v njegovem ateljeju nastaja v zadnjih dveh letih. Zdi se, kot da je Kregarjev atrij naselil s svojimi podobami (in pogovori) iz sanj, iz osebnih in likovnih iskanj oz. popotovanj. Na lesenih tablah se izrisujejo podobe posameznikov, moških, žensk, starcev, številnih obrazov, ki se nam po eni strani razkrivajo, a hkrati ostajajo skrivnostno umaknjeni v svoj svet.

Pri ustvarjanju ga najbolj zanima odnos med barvo, potezo in ostalimi likovnimi elementi in zdi se, da je na do sedaj prehojeni likovni poti izoblikoval svoj prepoznavni likovni slog. Z nanašanjem posameznih barvnih odtisov na osnovno barvno plast ustvari vtis posebne patine, oz. doda slikarski površini pridih starega. Prosevanje spodnjih plasti slike skozi zgornje ustvarja neke vrste palimpsestnost – in zdi se, da nam slika govori iz nekih davnih stoletij ali krajin sanjskega sveta. Ta specifična likovna govorica se lepo povezuje s samo izbiro tematike, saj se le obrazi odpirajo pred nami vsak v svoji individualnosti, konkretnosti oz. subjektivnosti, pa še tu se obrisne linije zamegljujejo, trdne forme se stapljajo, snovno se abstrahira …, temelj upodobitve pa predstavljata barva in svetloba.

Upodobitve so vezane na osebe in motive iz preteklosti, iz krajev, katerih koordinat ne poznamo (več), zato nas sicer ne morejo več neposredno nagovoriti – lahko pa nas preko podobe same vabijo, da vstopimo vanjo, da se zavemo skrivnostne povezanosti, sorodnosti – kljub časom in prostorom, ki nas ločujejo. Hkrati pa nas s svojo skrivnostno, zabrisano likovno govorico tudi vprašujejo o naših (nezavednih) potovanjih v krajinah domišljije, sanj, metafizičnega.

Odprtje bodo s kratkim kulturnim programom obarvali mlada glasbenika Katarina in Jan Bartolj ter s poezijo dijaki Škofijske klasične gimnazije.

Audio: