S papežem Frančiškom skozi minuli teden
Blagoslovljena velika noč!

VATIKAN (ponedeljek, 1. april 2013, RV) – »Dragi bratje in sestre v Rimu in po vsem svetu, blagoslovljeno veliko noč!« Tako je odmevalo voščilo veselja papeža Frančiška na velikonočno nedeljo, ko je nagovoril več kot 250.000 glavo množico, zbrano na Trgu sv. Petra in Ulici sprave, ter nato podelil tradicionalni blagoslov mestu in svetu (Urbi et Orbi).

Velika noč: Sprejmimo milost Kristusovega vstajenja!
»Kristus je vstal! Želel bi, da to oznanilo dospe v vsak dom, v vsako družino, zlasti tja, kjer je trpljenje, v bolnišnice, v zapore […] To je vabilo, ki ga namenjam vsem: sprejmimo milost Kristusovega vstajenja! Pustimo se preroditi Božjemu usmiljenju, pustimo se ljubiti Jezusu, pustimo, da moč njegove ljubezni preobrazi tudi naše življenje; in postanimo orodja tega usmiljenja, kanali, po katerih bo Bog lahko namakal zemljo, varoval vse stvarstvo ter dal zacveteti pravičnosti in miru.«

Velikonočna vigilija: Sprejmi, da vstali Jezus vstopi v tvoje življenje
»Jezusa ni več v preteklosti, ampak živi v sedanjosti in se izteza v prihodnost, je večni božji 'danes',« je zatrdil papež Frančišek med velikonočno vigilijo. »Bratje in sestre, ne zaprimo se pred novostjo, ki jo Bog hoče prinesti v naše življenje! Pogosto smo utrujeni, razočarani, žalostni, čutimo težo svojih grehov, mislimo, da nam ne bo uspelo. Ne zapirajmo se vase, ne izgubljajmo zaupanja, nikoli se ne predajmo: ni položaja, ki ga Bog ne bi mogel spremeniti, ni greha, ki ga ne bi mogel odpustiti, če se Mu odpremo. […] Sprejmi torej, da vstali Jezus vstopi v tvoje življenje, sprejmi ga z zaupanjem kot prijatelja: On je življenje! Če si bil vse doslej daleč od njega, naredi majhen korak: sprejel te bo z razprostrtimi rokami. Če ti je vseeno, sprejmi tveganje: ne boš razočaran. Če se ti zdi težko hoditi za njim, se ne boj, zaupaj se mu, bodi prepričan, da ti je blizu, s tabo je in ti bo dal tisti mir, ki ga iščeš, in moč, da boš živel, kakor hoče On.«

Križev pot v Koloseju: Ena sama beseda – križ.
»To noč mora ostati ena sama beseda, in to je križ sam.« Tako so se glasile Frančiškove besede na veliki petek po tradicionalnem križevem potu v rimskem Koloseju. »Jezusov križ je beseda, s katero je Bog odgovoril na zlo sveta. Včasih se nam zdi, da se Bog ne odziva na zlo, da ostaja v tišini. A v resnici je Bog spregovoril, odgovoril je. Njegov odgovor je Kristusov križ: Beseda, ki je ljubezen, usmiljenje, odpuščanje. Je tudi sodba: Bog nas sodi tako, da nas ljubi.«

Veliki četrtek: Umiti noge – znamenje Jezusovega ljubkovanja
»Pomislimo, da je to znamenje Jezusovo ljubkovanje, da ga počne Jezus, kajti Jezus je prišel ravno zaradi tega: da nam služi, da nam pomaga,« je dejal papež Frančišek na veliki četrtek, preden je v rimskem zaporu za mladoletne dvanajstim mladim umil noge. »Umiti noge pomeni, da jaz služim tebi. Tudi mi, med sabo, ne da moramo vse dni drug drugemu umivati noge – ampak, kaj to pomeni? Da moramo drug drugemu pomagati.«

Krizmena maša: Bodite pastirji z 'vonjem po ovcah'
»To vas prosim: bodite pastirji z 'vonjem po ovcah'.« Tako je odmeval poziv papeža Frančiška med krizmeno mašo, ko je duhovnikom spregovoril o pomenu njihovega duhovniškega maziljenja. »Dobrega duhovnika se prepozna po tem, kako je maziljeno njegovo ljudstvo. […] Treba je izstopiti iz sebe in doživeti svoje maziljenje, njegovo moč in odrešenjsko učinkovitost: stopiti v 'periferije', kjer je trpljenje, kjer je prelita kri, kjer je slepota, ki želi videti, kjer so ujetniki mnogih zlobnih vladarjev«. Res je, da nas vse ogroža tako imenovana kriza duhovniške identitete, je nadaljeval papež. Vendar pa znamo zdrobiti njen val, lahko odrinemo na globoko in v Gospodovem imenu vržemo mreže. Prav je, da nas sama realnost vodi tja, kjer se to, kar smo po milosti, jasno pokaže kot čista milost; na tem morju sedanjega sveta, kjer nam koristi samo maziljenje in kjer so mreže polne samo, ko se jih vrže v imenu Njega, ki smo se mu izročili: Jezusa.

Veliki teden: Vedno izstopajmo iz sebe!
»Vedno izstopati iz sebe! In to z ljubeznijo in nežnostjo Boga, v spoštovanju in potrpežljivosti, zavedajoč se, da mi polagamo svoje roke, svoje noge, svoje srce, a je potem Bog tisti, ki vodi in daje rodovitnost vsakemu našemu delovanju.« Tako je papež Frančišek spodbudil vernike, ki so prejšnji teden prišli na njegovo prvo splošno avdienco. Živeti veliki teden tako, da sledimo Jezusu, pomeni učiti se izstopati iz nas samih, da bi šli v srečanje z drugimi, da bi šli proti periferijam življenja, da bi mi prvi pristopili k svojim bratom in sestram, predvsem tistim najbolj oddaljenim, pozabljenim, tistim, ki najbolj potrebujejo razumevanje, tolažbo in pomoč. »Bog je izstopil iz sebe, da bi prišel med nas, med nami je postavil svoj šotor, da bi nam prinesel Božje usmiljenje, ki rešuje in daje upanje. Tudi mi, če mu hočemo slediti in ostati z njim, se ne smemo zadovoljiti s tem, da ostanemo v ogradi z devetindevetdesetimi ovcami, ampak moramo izstopiti, z njim iskati izgubljeno ovco, tisto najbolj oddaljeno.«

Audio: