Papež Frančišek je na velikonočni ponedeljek spregovoril o dobrodejnem delovanju Kristusove
zmage: To je moč milosti! Brez milosti ne moremo nič!
TRG SV. PETRA (ponedeljek, 1. april 2013, RV) – »Dragi bratje in sestre,
dober dan in blagoslovljeno veliko noč vsem! Zahvaljujem se vam, da ste tudi
danes prišli v tolikšnem številu, da si podelimo veselje velike noči, osrednje skrivnosti
naše vere. O da bi moč Kristusovga vstajenja dosegla vsako osebo, še posebej
tisto, ki trpi, in vse situacije, v katerih je potrebno zaupanje in upanje«. S
temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj
se kraljica nebeška, ki jo molimo v velikonočnem času, na trgu sv. Petra.
Zbrani
množici vernikov, ki je napolnila trg sv. Petra ter del ulice sprave, je sveti oče
nadaljeval: »Kristus je popolnoma in dokončno premagal zlo, na nas pa je, kakor na
vseh ljudeh vseh časov, da sprejmemo to zmago v svoje žiljenje ter v konkretne resničnosti
zgodovine in družbe. Zaradi tega se mi zdi pomembno poudariti to, kar prosimo Boga
pri današnjem bogoslužju: »Dobri Oče, s krstom poklanjaš svoji Cerkvi nove
otroke. Pomagaj svojim vernikom, da bodo v življenju zvesti zakramentu, ki
so ga v veri prejeli« (Glavna prošnja na velikonočni ponedeljek).
Res je,
krst, po katerem smo postali Božji otroci in evharistija, po kateri smo se združili
z Kristusom, morata postati življenje, torej se prevesti v drže, obnašanje, dejanja,
izbire. Milost, ki je v velikonočnih zakramentih, je potenical za izredno prenovo
osebnega bivanja, za življenje družin, za odnose v družbi. Vse pa gre skozi človeško
srce. Če pustim, da me doseže milost vstalega Kristusa, če mu dovolim, da me spremeni
tam, kjer še nisem dober, kjer še lahko povročam zlo sebi in drugim, dovolim Kristusovi
zmagi, da se uveljavi v mojem življenju in tako razširi svoje dobrodejno delovanje.
To je moč milosti!Brez milosti ne moremo nič!Brez milosti
ne moremo nič! S pomočjo milosti krsta in evharističnega obhajila pa lahko
postanem orodje Božjega usmiljenja, tistega lepega Božjega usmiljenja.
Izraziti
v življenju zakrament, ki smo ga prejeli, je, dragi bratje in sestre, naše vsakodnevno
prizadevanje, bi pa tudi rekel naše vsakodnevno veselje! Veselje, da se čutimo orodje
Kristusove milosti, kot mladike na trti, ki je On sam, poživljeni z življenskim sokom
njegovega Duha!
Skupaj molimo v imenu umrlega in vstalega Gospoda, in na priprošnjo
Svete Marije, da bi velikonočna skrivnost lahko delovala globoko v nas ter v tem našem
času, da bi sovraštvo prepustilo mesto ljubezni, laž resnici, maščevanje odpuščanju,
žalost veselju«.
Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja, zakaj On, ki si ga
bila vredna nositi, aleluja, je vstal, kakor je rekel, aleluja, prosi za nas
Boga, aleluja.
Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja, ker je Gospod
res vstal, aleluja.
Molimo. Vsemogočni Bog, z vstajenjem svojega Sina Jezusa
Kristusa si razveselil človeštvo. Po priprošnji njegove deviške matere Marije naj
dosežemo veselje večnega življenja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
»Iz srca
pozdravljam vse vas, dragi romarji, ki ste prišli iz različnih celin, da bi se udeležili
tega molitvenega srečanja.
Vsakemu želim, da bi vedro preživel velikonočni
ponedeljek, v katerem z močjo odmeva veselo velikonočno oznanilo: Kristus je vstal!
Blagoslovljeno veliko noč vsem! Blagoslovljeno veliko noč vsem in dobro kosilo!«